Ostroški menih Arsenije Jovanović ni običajen menih, je pravoslavni učitelj, pisatelj, uspešen slikar in po poklicu zobozdravnik. Svoje duhovne pridige podaja na poseben način – tako, da se pred občinstvom praktično izpoveduje.
V enem od intervjujev je spregovoril o eni najbolj razširjenih težav sodobne družbe – depresiji – in predstavil svoj pogled na razloge zanjo.
Hitrost življenja, ki nam je po njegovem mnenju vsiljena, človeka vodi na psihiatrijo, k preprodajalcem drog, v javne hiše ali – restavracije.
"Zakaj je na Zahodu toliko ljudi s prekomerno telesno težo? Ker je njihova duša neskončno lačna, telo pa sito. Jedo, da bi potešili lakoto, ki ni telesna, temveč duhovna, te pa ni mogoče potešiti s hitro prehrano."
Vzrok za takšno stanje je po besedah očeta Arsenija predvsem pomanjkanje ljubezni.
"Ni ljubezni. Družba starše vleče iz doma, preobremenjeni so in nimajo časa za otroke. Odraščali smo brez ljubezni. Zato imamo epidemijo duševnih bolezni, od lažjih težav, kot so tesnoba, strahovi in depresija, do najtežjih stanj."
Zakaj se po njegovem mnenju največji boj bije za mlade?
Arsenije pojasnjuje, zakaj meni, da so prav mladi pogosto tarča različnih oblik družbenega vplivanja in nadzora.
"Na Pravni fakulteti v Podgorici so redno organizirali tribuno, ki so jo po mojem predavanju o odvisnosti od drog in rock'n'rollu ukinili. Rekel sem, da so naši mladi omamljeni in zadrogirani. Nekaterim to ni bilo všeč. Zakaj? Ker so mladi najbolj zdrav del družbe. Človek srednjih let je obremenjen s službo in otroki. Mladost je neobremenjena in lahko sproži spremembe.
Sistem to ve in noče, da bi se resnica slišala. Spomnim se svojih časov. Vodje največjih rock'n'roll skupin je manipuliral sistem. Mislili so, da so borci in uporniki, v resnici pa je sistem prek njih nadzoroval mlade. Otroci pridejo na koncert, se sprostijo in rečejo: 'Kako dobro nam je' in se ne upirajo. Nato jim dodajo še droge in delo je opravljeno."
Po njegovih besedah obstajajo tudi sodobni in izobraženi duhovniki, ki se znajo mladim v urbanem okolju približati v njihovem jeziku.
"Poznati moraš kulturo, umetnost, glasbo in znanost, da sogovornik vidi, da razumeš, skozi kaj gre. Ni dovolj samo govoriti o tem, kako je Kristus vstal."
"Zdravilo za vse je ljubezen"
Na koncu poudarja, da je po njegovem mnenju odgovor predvsem ljubezen.
"Ljubezen se žal vse bolj enači s poželenjem. Ljubezen pomeni, da imamo človeka radi takšnega, kakršen je, in ga ne poskušamo spreminjati. V ljubezni bi morali največ zahtevati od sebe, ne od drugega. Bolj bi morali razmišljati o tem, kako se sami vedemo do ljubljene osebe, in tudi ona se bo podobno vedla do nas. To velja tako za ljubljeno osebo kot za otroke, starše in prijatelje. V resnici pa se pogosto dogaja ravno nasprotno.
Zahtevamo zase, ne dajemo in človeku ob sebi očitamo, da nam ne daje tistega, za kar mislimo, da nam pripada. Tako pride do razhoda," sporoča oče Arsenije.
"Pekel ustvarjamo sami, ne Bog"
Oče Arsenije pojasnjuje tudi svoje razumevanje pekla, s katerim se po njegovih besedah lahko srečujemo že v času življenja, pa tudi po smrti.
"Pekel ustvarjamo sami. Ni ga ustvaril Bog, ustvarjamo ga mi. Z avtodestruktivnim življenjem, zlobnimi mislimi in dejanji uničujemo dušo, srce in um, ki soočenje z božansko, duhovno svetlobo po smrti doživljajo kot mučenje in pekel. Bolno dušo moti in muči svetloba božanske ljubezni, s katero se sooči po smrti telesa," pravi oče Arsenije.
Vir: atma.hr
