Vas v zadnjem času motijo stvari, ki jih prej sploh niste opazili? Pogovori vas izčrpavajo, sporočila vam gredo na živce, druženja pa se vam zdijo bolj obveznost kot užitek? Morda težava sploh ni v ljudeh okoli vas. Psihologija ponuja razlago, zakaj se v določenih življenjskih obdobjih naša toleranca do drugih močno zmanjša.
Včasih pridejo obdobja, ko imamo občutek, da nas moti prav vse. Sodelavec, ki preglasno govori. Partner, ki postavlja preveč vprašanj. Prijateljica, ki želi klepetati, ko bi najraje imeli nekaj miru. Celo ljudje, ki jih imamo iskreno radi, nam lahko začnejo presedati, čeprav niso naredili ničesar posebej napačnega.
Takšna razdražljivost nas lahko preseneti, še posebej, če smo sicer potrpežljivi, razumevajoči in družabni. Začnemo se spraševati, ali smo postali bolj nestrpni, ali so se ljudje okoli nas spremenili oziroma ali je z našimi odnosi nekaj narobe. Toda odgovor je lahko precej bolj preprost.
Ko je živčni sistem preobremenjen, se zmanjša tudi naša potrpežljivost
Eden od možnih razlogov za povečano razdražljivost je dolgotrajen stres. Kadar smo dlje časa izpostavljeni pritiskom, skrbem in številnim obveznostim, naše telo porablja veliko energije za prilagajanje zahtevam okolja. Ob tem nam lahko začne zmanjkovati psiholoških virov, ki jih potrebujemo za potrpežljivost, prilagodljivost in uravnavanje čustev.
Stres namreč ne vpliva samo na naše razpoloženje, temveč tudi na pozornost, spomin in sposobnost obvladovanja čustvenih odzivov. Ko smo preobremenjeni, lahko tudi povsem običajne situacije doživljamo kot dodatno zahtevo, ki je preprosto ne zmoremo več.
Zato nas lahko vprašanje, na katero bi sicer mirno odgovorili, nenadoma razjezi. Pogovor, ki bi nam bil nekoč prijeten, postane naporen. In človek, ki nam je blizu, se nam lahko zdi zahteven, čeprav se njegovo vedenje v resnici ni spremenilo.
Včasih torej ne gre za to, da bi postali manj strpni do ljudi, temveč za to, da smo postali preveč izčrpani, da bi zmogli vse dražljaje, ki nas obdajajo.
Kaj lahko storite, ko vas začne motiti skoraj vse?
Prvi korak je, da svoje razdražljivosti ne razumete zgolj kot osebnostne pomanjkljivosti. Namesto da se obsojate, poskusite ugotoviti, kaj se je v zadnjem času spremenilo v vašem življenju.
Ste pod večjim pritiskom kot običajno? Slabše spite? Vas obremenjujejo skrbi, o katerih z nikomer ne govorite? Imate občutek, da morate biti vedno na voljo drugim? Ali si že dolgo niste privoščili dneva brez obveznosti?
Včasih lahko pomagajo že majhne spremembe. Več kakovostnega spanca, manj nepotrebnih obveznosti, omejevanje nenehne dosegljivosti in redni trenutki miru lahko prispevajo k boljšemu počutju. Pomembno je tudi, da svoje potrebe jasno izrazite ljudem, ki so vam blizu, namesto da pričakujete, da bodo sami opazili, kako izčrpani ste.
Če pa razdražljivost vztraja, se stopnjuje ali jo spremljajo izrazita utrujenost, tesnoba, potrtost oziroma izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Takšni občutki imajo lahko različne psihološke in telesne vzroke, ki jih ni dobro prezreti.
Morda niso problem vsi drugi, ampak dejstvo, da ste že predolgo pozabljali nase
Ko nas začne motiti skoraj vsak človek v naši bližini, je povsem naravno, da krivdo najprej iščemo zunaj sebe. Toda včasih je koristno pogledati tudi vase in preveriti, koliko prostora smo v zadnjem času namenili lastnemu počutju.
Morda ne potrebujete novih prijateljev, drugačnega partnerja ali popolne spremembe okolja. Morda potrebujete predvsem počitek, nekoliko manj odgovornosti, bolj jasne osebne meje in občutek, da vam ni treba ves čas izpolnjevati pričakovanj drugih.
