Kajenje ne vpliva le na pljuča in srce, temveč lahko pušča sledi tudi v možganih.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Frontiers, je na podlagi primerjave MRI-posnetkov pokazala, da se možganska struktura kadilcev v povprečju razlikuje od možganske strukture nekadilcev – in to na način, ki je povezan z zmanjšanjem volumna možganov.
Raziskovalci so preučevali, kako je vseživljenjsko uživanje tobaka povezano s spremembami v možganih, pri čemer so analizirali razlike med skupinami kadilcev in nekadilcev ter tudi razlike med kadilci glede na intenzivnost kajenja in stopnjo nikotinske odvisnosti.
- Preberite si še: MEDGENERACIJSKE TRAVME: Ste podedovali čustveno travmo od svojih prednikov? In kako prekiniti vzorec?
Kaj je raziskava merila
V študiji so raziskovalci uporabili MRI (magnetnoresonančno slikanje), da bi primerjali možganske strukture pri različnih skupinah:
- kadilci v primerjavi z nekadilci
- težji kadilci v primerjavi z lažjimi kadilci
- kadilci z različno stopnjo nikotinske odvisnosti
Ob tem so upoštevali tudi dejavnike, kot so starost in intrakranialni volumen (velikost lobanjske votline), saj ti lahko vplivajo na razlike v možganski strukturi.
Za oceno intenzivnosti kajenja so uporabili merilo koliko paketov cigaret je oseba pokadila v življenju, za oceno nikotinske odvisnosti pa standardni vprašalnik FTND (Fagerström Test for Nicotine Dependence).
Glavni rezultat: kadilci imajo v povprečju manjši volumen možganov
Najosnovnejši izsledek raziskave je jasen: kadilci so imeli v povprečju manjši možganski volumen v primerjavi z nekadilci.
Manjši volumen je bil posebej izrazit v regijah, ki so povezane z:
- kognicijo (mišljenje, spomin, zbranost)
- nadzorom (samoregulacija, odločanje)
- senzorično obdelavo (predelava čutnih informacij)
To ne pomeni, da bo vsak kadilec doživel enake spremembe ali da so razlike pri vseh enako velike – pomeni pa, da je v populaciji opazna povezava med kajenjem in zmanjšanjem volumna možganov.
Težji kadilci: bolj izrazita atrofija in spremembe sive ter bele možganovine
Raziskava je pokazala tudi, da imajo težji kadilci bolj izrazite znake atrofije (krčenja tkiva) kot lažji kadilci.
Kajenje je bilo povezano s krčenjem:
- sive možganovine (povezana z obdelavo informacij in višjimi kognitivnimi funkcijami)
- bele možganovine (povezana z mrežo povezav med različnimi deli možganov)
Pri tistih, ki so kadili več, so bile spremembe še bolj opazne v regijah, povezanih z:
- mišljenjem
- uravnavanjem čustev
- motoričnimi funkcijami (gibanje, koordinacija)
Zanimiv preobrat: blaga nikotinska odvisnost je kazala več sprememb kot huda
Eden bolj presenetljivih izsledkov študije je bil ta, da so kadilci z blago nikotinsko odvisnostjo pokazali več strukturnih sprememb kot tisti s hudo nikotinsko odvisnostjo.
Raziskovalci so ponudili dve možni razlagi:
- Nevroplastičnost (prilagajanje možganov)
Možgani se lahko do določene mere prilagodijo škodljivim vplivom. Raziskovalci domnevajo, da se ob večjem številu cigaret v določenem obdobju možgani morda “navadijo” in poskušajo kompenzirati, kar se lahko odrazi v drugačnem vzorcu sprememb. - Učinek ugodja
Druga hipoteza je, da hudo odvisnost spremlja intenzivnejši občutek ugodja, ki bi lahko imel določen “zaščitni” učinek na možganski volumen – čeprav gre za razlago, ki jo bo treba še dodatno raziskati.
Pomembno je poudariti: to ne pomeni, da je huda odvisnost “manj škodljiva”, temveč da se vzorci sprememb lahko razlikujejo in niso povsem linearni.
Takšen pristop bi lahko v prihodnosti pomagal pri razvoju bolj ciljnih medicinskih intervencij in podpore kadilcem, ki želijo prenehati.
Kaj to pomeni za posameznika
Študija ne trdi, da bo vsak kadilec nujno doživel opazno zmanjšanje možganskega volumna ali da bo imel zaradi tega določene simptome. Pokaže pa, da kajenje lahko vpliva na možgane tudi na strukturni ravni – in da je intenzivnost kajenja pomemben dejavnik.
Dobra novica je, da možgani ostajajo prilagodljiv organ. Nevroplastičnost pomeni, da imajo sposobnost okrevanja in reorganizacije, še posebej, kadar človek spremeni navade in uvede podporne dejavnike, kot so kakovosten spanec, gibanje, zdrava prehrana ter zmanjšanje stresorjev.
Sporočilo raziskave je jasno: kajenje ne pušča posledic le tam, kjer jih pričakujemo
Večina ljudi kajenje povezuje predvsem s pljuči in srčno-žilnim sistemom. Ta študija pa opominja, da lahko tobačni dim in nikotin vplivata tudi na možgane – tisti del nas, ki vpliva na misli, čustva, zbranost in samoregulacijo.
Če potrebujete podporo pri opuščanju kajenja, je prvi korak pogosto že to, da si priznate, da gre za proces. In da pri tem ni treba ostati sam - poiščite terapevtsko pomoč!
vir: uniladtech.com
