Serotonin pogosto imenujemo »hormon sreče«, čeprav gre v resnici za nevrotransmiter – kemičnega prenašalca, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, spanja, apetita, motivacije in občutka zadovoljstva.
Ko ga je premalo, se lahko pogosteje soočamo z utrujenostjo, pomanjkanjem motivacije, razdražljivostjo ali slabšim razpoloženjem. Marsikdo zato poseže po prehranskih dopolnilih, vendar raziskave kažejo, da lahko na delovanje serotoninskega sistema pomembno vplivamo tudi z vsakodnevnimi navadami.
Tukaj so trije načini, ki jih lahko vključite v svoj dan in vas ne bodo stali ničesar.
1. Začnite dan na dnevni svetlobi
Če bi morali izbrati eno navado, ki lahko naredi največjo razliko, bi bila to izpostavljenost jutranji dnevni svetlobi.
Naravna svetloba pomaga uravnavati naš notranji biološki ritem in vpliva na delovanje serotoninskega sistema. Hkrati telesu sporoča, da je čas za budnost, zvečer pa lažje začne nastajati melatonin – hormon, ki skrbi za kakovosten spanec.
Še posebej poleti nas sonce hitro zvabi na prosto, pozimi pa pogosto od doma do službe in nazaj preživimo skoraj ves dan v zaprtih prostorih.
Poskusite: vsak dan preživeti vsaj 20 do 30 minut zunaj, najbolje v prvi polovici dneva. Ni nujno, da telovadite – dovolj je že sprehod ali jutranja kava na balkonu.
2. Gibajte se – tudi če niste športni tip
Ko slišimo priporočilo za gibanje, pogosto pomislimo na intenzivno vadbo. A za dobro razpoloženje ni treba preteči maratona.
Raziskave kažejo, da redna telesna dejavnost spodbuja delovanje možganov in pozitivno vpliva na serotoninski sistem. Poleg tega zmanjšuje raven stresa, izboljšuje spanec in povečuje občutek energije.
Največ koristi prinese dejavnost, ki jo lahko izvajate redno – pa naj bo to hitra hoja, plavanje, kolesarjenje, ples ali delo na vrtu.
Najpomembneje je, da izberete gibanje, ki vas veseli. Če se boste vanj silili, ga boste verjetno hitro opustili.
3. Preživite čas z ljudmi, ob katerih se počutite varne
Na naše razpoloženje ne vpliva le to, kaj počnemo, ampak tudi s kom smo.
Občutek pripadnosti, iskren pogovor, objem ali čas z ljudmi, ob katerih se lahko sprostimo, izjemno prispevajo k boljšemu psihičnemu počutju. Nasprotno pa dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in kronični stres.
To ne pomeni, da potrebujete veliko družbo. Včasih je dovolj že ena oseba, ob kateri imate občutek, da ste lahko to, kar ste.
Morda nam prav zato po pogovoru z dobrim prijateljem ali po večeru z družino pogosto odleže, čeprav se okoliščine niso spremenile.
V času, ko smo navajeni hitrih rešitev, si pogosto želimo, da bi boljše počutje prišlo v obliki kapsule ali napitka. Toda delovanje serotonina je tesno povezano z našim življenjskim slogom.
Jutranja svetloba, redno gibanje, kakovostni odnosi, dovolj spanja in uravnotežena prehrana morda niso spektakularni nasveti, vendar prav te preproste navade dolgoročno ustvarjajo pogoje, v katerih se lahko naši možgani in telo počutijo bolje.
