Slovenija je na vrhu lestvice, na kateri si nihče ne želi biti.
Medtem ko se rast najemnin v nekaterih evropskih državah umirja, Slovenija izstopa v povsem nasprotni smeri. Po podatkih, ki jih povzema objava na podlagi statistik ECB, OECD in nacionalnih statističnih uradov, so se najemnine pri nas v enem letu zvišale za kar 9,6 odstotka. To je največ med primerjanimi državami evroobmočja.
Najnovejša primerjava gibanja najemnin med drugim četrtletjem 2025 in drugim četrtletjem 2026 kaže, da se razmere po Evropi precej razlikujejo. V evroobmočju so se najemnine v povprečju zvišale za 4,2 odstotka, medtem ko je bila rast v Sloveniji več kot dvakrat tolikšna.
Po navedenih podatkih se je Slovenija z 9,6-odstotno rastjo najemnin uvrstila na prvo mesto. Tik za njo je Bolgarija, kjer so se najemnine zvišale za 9,5 odstotka.
Sledijo Grčija s 6,5-odstotno rastjo, Litva s 5,5 odstotka in Slovaška s 5,4 odstotka. Nekoliko nižjo, a še vedno opazno rast so zabeležile Nizozemska (5,2 %), Portugalska (5,1 %), Avstrija (4,8 %) in Irska (4,7 %).
Povsem drugačna slika se kaže v nekaterih večjih zahodnoevropskih gospodarstvih. V Nemčiji so se najemnine v primerjanem obdobju zvišale za 2,1 odstotka, v Franciji za 1,6 odstotka, v Luksemburgu pa za 1,3 odstotka.
Finska dokazuje, da je mogoče tudi drugače
Še posebej zanimiv je primer Finske, kjer so se najemnine v enem letu zvišale za vsega 0,03 odstotka. Kot poudarja izvorna objava, je k temu pripomogla dolgoletna intenzivna gradnja stanovanj na območju Helsinkov, zaradi katere je ponudba stanovanj postopoma dohitela povpraševanje.
Stanovanje ne bi smelo postajati vse večji luksuz
Visoke najemnine niso zgolj gospodarska statistika. Za številkami stojijo ljudje, ki morajo vse večji del svojih prihodkov namenjati osnovni življenjski potrebi – strehi nad glavo. Dražje bivanje pomeni manj denarja za varčevanje, ustvarjanje družine, izobraževanje, prosti čas in druge stvari, ki prispevajo h kakovosti življenja.
Še posebej zahtevno je za mlade, samske posameznike in družine, ki nimajo možnosti bivanja v lastni nepremičnini.
Podatki o rasti najemnin zato odpirajo širše vprašanje, kakšno družbo ustvarjamo, če postaja dostop do primernega stanovanja za vse več ljudi finančno nedosegljiv.
Slovenija se po predstavljeni primerjavi nahaja na samem vrhu evropske lestvice podražitev najemnin. Toda to zagotovo ni prvo mesto, na katero bi morali biti ponosni.
Ob vse višjih najemninah in ob tem hkrati še zaostrovanju pogojev za pridobitev stanovanjskih kreditov, zaradi katerih je za nakup nepremičnine potreben vse višji dohodek, postajajo možnosti za lasten dom za številne Slovence nedosegljive.
Mnogi se znajdejo v začaranem krogu: za najemnino vsak mesec odštejejo velik del svojih prihodkov, zaradi česar težko karkoli privarčujejo, hkrati pa ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanjskega kredita. Vprašanje, kako si zagotoviti lasten dom, tako za vse več ljudi postaja skoraj nerešljiva uganka.
Vir: Objava s primerjavo rasti najemnin med drugim četrtletjem 2025 in drugim četrtletjem 2026, ki kot vire navaja ECB, OECD in nacionalne statistične urade.
