Preberite si čudovite misli Antona Martina Slomška, enega izmed najpomembnejših narodnih voditeljev 19. stoletja.
Anton Martin Slomšek (1800–1862) je bil pomemben slovenski škof, pedagog, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je v Slomu pri Ponikvi. Slomšek je postavil temelje za kulturno, izobraževalno in versko prenovo slovenskega naroda.
Duhovnik je postal leta 1824, nato pa je opravljal različne pastoralne naloge po Štajerski. Bil je izjemno predan izobraževanju in narodni zavesti, zato je poudarjal pomen šolstva v slovenskem jeziku. Svoje pedagoško delo je nadaljeval tudi kot škof v Lavantinski škofiji, ki jo je leta 1859 prenesel v Maribor, kar je imelo velik pomen za utrditev slovenskega jezika in kulture v tem delu Slovenije.
Bil je avtor številnih knjig, pesmi in učbenikov, s katerimi je želel dvigniti narodno zavest in versko življenje Slovencev. Med njegovimi najpomembnejšimi deli je "Blagoslov", pesem, ki je postala simbol slovenstva. Slomšek je bil tudi goreč zagovornik treznosti in je ustanavljal bralna društva, ki so bila namenjena širjenju slovenske knjige in kulture.
Anton Martin Slomšek je umrl leta 1862, vendar je njegov vpliv ostal močan še dolgo po njegovi smrti. Leta 1999 je bil razglašen za blaženega, kar je potrditev njegovega izjemnega prispevka k slovenski cerkveni in narodni dediščini. Danes ga Slovenci spoštujejo kot enega izmed najpomembnejših narodnih voditeljev 19. stoletja, ki je neizbrisno zaznamoval slovensko kulturno in versko življenje.
Kip Antona Martina Slomška
Preberite si nekaj najlepših Slomškovih citatov:
“Najmanj se lahko zanesemo na človeka, ki veliko govori in veliko obeta. Pošten mož rajši manj obljubi, pa več izpolni.”
“Najhujši je svetohlinski napuh hinavskih kristjanov, ki mislijo, da so sveti, pa niso; ki se s čednostmi hvalijo, pa jih nimajo; ki imajo celo slabosti za krščanske kreposti.”
“Žal naj ti bo za tri reči v tvojih preteklih dneh: za hudo storjeno, dobro zamujeno, za izgubljeni čas.”
“Druge opravljati boli, sam sebe hvaliti pa smrdi.”
“Ljudje bi se lahko danes poboljšali, a se tolažijo, da se še ne mudi. Smrt jih zaleze in časa več ni.”
“Očetje in matere, sreča ali nesreča prihodnjih dni v vaših rokah leži. Kakor boste otroke vzgojili, take čase, slabe ali dobre, bomo imeli.“
“Otroci, ki jih starši kolnejo, srečni nikoli ne bodo.”
“Če smo se prenaglili, obžalujmo takoj svoje napake in jih popravimo, saj sveže rane še najlaže zdravimo.”
"Največja nesreča na svetu je ta, da ljudje premalo spoznajo, koliko dobrega imajo. Le kadar že več nimajo, šele čutijo, kaj so imeli."
"Kdor sam sebe ne pozna, se tudi ne poboljša."
"Kdor samega sebe prav ne spozna, vsa njegova učenost nič ne velja, pa čeprav bi vedel zvezde na nebu šteti in slišal na zemlji travo rasti."
"Prijateljev zvestobo boš prav spoznal v nesreči, ne v dobrih in veselih dneh. Ne sodi prijateljev po besedah, temveč po dejanjih."
"Vsaka hiša ima svojo sončno in senčno stran. Vsak človek ima svoje slabe in dobre lastnosti. Ni tako hudobnega, da bi v kakšni reči dober ne bil. Pa tudi tako dober ni nobeden, da bi se kaj ne pregrešil."
"Vsi se v večnost odpravljamo. Ali pa se tudi na srečno smrt pripravljamo? Vse naše dejanje in nehanje, vse naše potovanje je hoja k našemu grobu. Daljna priprava na smrt mora biti vse naše življenje."
Vir citatov: revija.ognjisce.si
Poglejte si tudi:
Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković