Navdihujoča zgodba: Ljudje smo narejeni zato, da si pomagamo

Nekoč se je nekemu starejšemu moškemu, ki je živel čisto na robu gorske vasi, ob plazu, ki se je utrnil z bližnje gore, pred vrata prikotalila ogromna skala. 

Zjutraj, ko je odprl vrata, mu je postalo jasno, kaj je bil tisti neznosni hrup, ki ga je slišal ponoči. 

Osupnjeno je dojel, da je manjkalo res čisto malo, pa bi skala butnila v njegovo hišo in jo poškodovala ali celo podrla. Ko se je skale dotaknil, mu je bilo jasno tudi, da je ne bo mogoče kar tako premakniti.

Pogledal je po vasi in opazil, da imajo sovaščani polne roke dela z vsem razdejanjem, ki ga je za seboj pustil plaz kamenja. Ta starejši moški je bil bolj samotarske narave, in ker je bil od drugih odmaknjen, nihče sploh ni vedel, kaj se je zgodilo tik pred njegovim domom.

Ko so ga sovaščani videli v trgovini, so vedeli, da je z njim vse v redu, in nihče se ni več obremenjeal. Moški pa tudi ni omenjal skale, saj ni želel biti v nadlego.

Minevali so dnevi in možakarja je začela skala vse bolj motiti. Vsakokrat, ko je želel od doma ali pred hišo, se je moral dobesedno stisniti skozi manjšo odprtino mimo skale.

Poskusil jo je premakniti z vrvjo, škripcem in nekaj orodji, a skala se ni premaknila niti za milimeter. Nato si je zamislil, da jo bo z dletom in kladivom malo po malo obklesal, da jo bo lažje odstraniti.

Naslednje dneve je zavzeto klesal. Bolj, kot je klesal, bolj je naraščala njegova frustracija. Vse, kar mu je uspelo storiti, je bilo nekoliko povečati odprtino, da je lažje prišel iz hiše, to pa je bilo tudi vse.

Zdelo se mu je, da se že skoraj mesec dni ukvarja samo s to prekleto skalo, in kadar koli jo je zagledal, je postal popolnoma nervozen. Neprestana slaba volja je začela načenjati celo njegovo počutje.

Nekega dne je pot mimo njegove hiše prinesla sovaščana, in ko je ta pred hišo zagledal ogromno skalo, je obnemel. Zraven je ugledal nejevoljnega starca, ki je obupano sedel poleg.

"Sosed, te skale ne boš mogel premakniti sam. Počakaj me, skočil bom po pomoč."

Po nekaj minutah se je sosed pripeljal na ogromnem delovnem stroju s še enim moškim, ki ga je starec le na videz poznal. Privezala sta skalo in jo v trenutku potegnila daleč stran.

Starec sploh ni vedel, da ima kdo v vasi tako napravo, saj se je držal zase, poleg tega pa je mislil, da bo odstranjevanje skale vzelo celo večnost, in ni želel nikogar obremenjevati.

Srčno se jima je zahvalil za pomoč in njegov dan se je razvedril. Prisegel si je, da ne bo nikdar več poskušal vsega narediti vedno sam in da se ne bo odrekel pomoči. Dojel je, da imamo ljudje zato drug drugega in kadar ne zmoremo sami, vedno obstaja nekdo, ki nam lahko pomaga.

Kadar v življenju naletite na skalo, se je lotite z vsemi sredstvi, ki jih imate na voljo. Ne rinite samo mimo nje, ampak jo začnite takoj odstranjevati. Kadar pa vidite, da vam samim ne bo uspelo, se ozrite okoli sebe in prosite za pomoč.

Morda mislite, da s tem, ko prosite za pomoč, obremenjujete druge, a včasih vam drugi lahko pomagajo na enostavne načine, ki jih vi še ne poznate.

Morda ima nekdo drug orodja in sredstva, ki jih sami še nimate ali jih sploh ne poznate. Morda vam lahko druga oseba predstavi drugačne tehnike in načine ter vam tako pomaga, da prihodnjič skalo lahko odstranite sami.

Zato smo ljudje socialna bitja in zato imamo drug drugega. Vedno je nekje nekdo, ki nam lahko pomaga, nas nauči nečesa novega in nam ponudi rešitev takrat, ko je sami nimamo.

Prirejeno po: dr. Nina Divina - Zdravilna pisma

• Preberite si še: Ne glede na to, kako ste jezni, v odnosih nikoli ne izrecite TEGA

Morda vas zanima tudi pogovor s Katarino Čas, ki ga vodi Borut Pahor: