Tako kot v spolnosti ne deluje, da na silo vstopaš, isto ne deluje, da posiljuješ svoje ideje, pričakovanja in želje v odnosu drugod. Pa naj bo to odnos do človeka, ali odnos do narave, zemlje.
Seme ne sili zemlje, da naj mu omogoči rast. Ta ga zaobjame, in seme se počasi zrahlja in odpre.
Kaj to pomeni glede želja?
Kot prvo, z željami ni nič narobe. So del tebe. Ampak, kaj narediš z njimi je odločilno.
Odločilno je, da z njimi ne izsiljuješ ali posiljuješ okolja oz. drugega, da naj se nekaj zgodi, uresniči, ampak pustiš stvar pred seboj in naj se tisti drugi del sam okrog tega razvije, če je zares plodna stvar in v skladu tako s teboj kot z drugim. Pomembno je aktivno delovanje, a s posluhom do meje, kjer se začne stik z drugim.
Da stopam naprej z občutkom in šele, ko se za to nekaj odpre.
Pustim, da v kolikor je to prava stvar, da bo vzklila in se odprla ob svojem pravem času in ritmu. Tako kot rastline ne morem siliti, da raste, ali da jo nenaravno gnojim in jo s tem tudi naredim nenaravno, prazno, šibko.
Kaj pa je torej naravno gnojilo za naše želje? Morda vlaganje v zdrav, prijateljski, ljubeč odnos, sodelovanje, podporo, posluh, upoštevanje. Da skrbim, da sem tako jaz zdrav, čustveno, telesno in duhovno, kot tudi, da podprem njeno ali njegovo zdravje.
Kaj s tem postane mogoče?
V spolnosti čudovita povezanost, sinhronija, skladje, harmoničnost, sprostitev, izraženost, ko lahko svobodno dihaš, se giblješ, prepletaš in skupaj vzpenjaš k širši zavesti sebe in sobivanja skupaj.
V odnosih morda isto. Do narave morda prav tako.
Tudi na silo se da ustvarjati, a vprašanje je, kakšen je rezultat. Je rezultat sreča, zdravje, ljubezen, ali škoda, izčrpanost in polomljen odnos.
- Poglejte si še: "Priznam, moški smo katastrofalni poslušalci!"
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
