Lahko hitiš, lahko bežiš, lahko se skriješ pred svetom, lahko zapreš vsa vrata, ki jih pred seboj imaš. A nisi zato tu.
Nisi prišel v ta čas, da bi svoje trpljenje nadaljeval. Prišel si zavestno in pogumno v svoje telo, da se osvobodiš od vsega, kar več ni tvoje. Da presežeš vse družinske vzorce, vso staro navlako in staro karmo.
Da si dovoliš svobodno dihati in živeti svoje polno življenje. Ne potrebuješ zapustiti tega telesa, da znova lahko začneš. Niti se ne osvobodiš, ko telo zapustiš. Tvoja svoboda je v tebi tukaj in zdaj. Lahko se v tem svojem telesu na novo rodiš in vseh preteklih verig osvobodiš. Lahko. In zato si tu. Ne samo ti. Ampak prav vsi. Vsi smo na poti v enosti. V enosti zavestnega zavedanja, da vse je ljubezen. Da smo zato tu, da jo skupaj živimo, kot vsak svoje unikatno individualno bitje.
Da se vsak spomni, da je sestavljen iz sile ljubezni. Da je ljubezen že v njem, le spomniti se je potrebno tega. In tukaj spusti prepričanja o materiji, kdo kaj ima, koliko ima. To ni pomembno sedaj. Niti prej ni blo, le ljudje so bili vodeni, da je pomembno. Morda nekdo pred teboj stoji, ki trenutno dela manj kot ti, ti pa misliš, da si ne zasluži obilja, po tvoji miselnosti. Spusti to.
Spusti ljudi okoli sebe. Razširi svojo zavest. Ta oseba je morda v prejšnji reinkarnaciji "garala" in se je za to življenje odločila delati manj fizičnega. Manj dela delo, ki ga vidijo lahko navadne oči. Ne veš pa, kaj ta oseba morda vse dela v sebi, gradi v sebi. Ne obsojaj. Ne sodi, nikdar in nikogar.
Spomni se, da je bistvo očem nevidno. Da lahko vidiš to bistvo, potrebuješ spustiti svojo nizko vibracijo umskih prepričanj, ter se dvigniti na višji nivo zavesti. In to zmoreš. Zmoreš, drugače ne bi bral tega besedila.
Osvobodi se. Opazuj sebe in bodi. Življenje ni, da bi ga skušal razumeti. Z umom ga nikdar ne boš. Življenje je, da ga opazuješ in doživljaš. Da ga začutiš. Kaj sploh je sreča in obilje? Vsak vidi na svoj način. Tako je prav.
Bistvo je, da ti spoznaš samega sebe. Spustiš okolico, da te preneha ocenjevati. Da se ti prenehaš z njo primerjati in iskati odgovore zunaj sebe. Da ti pričneš ceniti samega sebe. Se spoštovati. Imeti sebe rad. Lahko te po rokah nosi cel svet, a če sebe zavračaš, zavračaš vse obilje, ki te čaka, da lahko vstopi v tvoje življenje.
Ne čakaj na drugo življenje tam nekje za mavrico. Tam ni odrešitve. Vse imaš na dlani, kjer si sedaj. Z namenom si tu. Odpri svoje duhovne oči. Vreden si obilja in ljubezni. Dovoli si, brez upora. Naj te objame sreča, ki prihaja preko toka.
Mateja Gabor
- Poglejte si še: Sensa Pogovor - Urban Urbanc in S.Irene: Čas je, da moški in ženska zaplešeta ples harmonije
