Nekateri ljudje vedo, kdaj je nekdo umrl, ne da bi jim kdo to neposredno povedal. Informacije lahko pridejo na nepričakovane in netradicionalne načine.
Psiholog Kevin Flynn je v odgovoru na objavljen članek o knjigi Meaningful Coincidences v Los Angeles Timesu zapisal, da je vedel, kdaj je umrl njegov starejši brat:
Sem psiholog z doktoratom. Pri 15 letih sem se preselil v Los Angeles. Danes sem star 76 let, za mano je mnogo let prakticiranja jungovske psihoanalize, s katero sem začel leta 1981. Sem tudi ustanovitelj skupnosti Skid Row za duševno zdravje na Oddeleku za duševno zdravje okrožja Los Angeles.
Marca 2021 sem ob 7.06 zjutraj sanjal, da sem izpustil metulja iz vinske steklenice. Zbudil sem se, zabeležil uro in v svoj dnevnik zapisal, da je moj edini brat umrl, star 79 let. Pet minut pozneje me je poklicala svakinja in mi povedala, da je moj brat Matt Flynn umrl.
Hvala za vaš članek. Irska mistika je živa in zdrava.
S. H. Rawlette (2019) je v svoji knjigi prav tako navedla primer prekognitivnih sanj. Zapisala je, da je imela ženska grozljive sanje o moškem, ki ga je ljubila pred 20 leti. Videla ga je v žametno podloženi skrinjici, oblečenega v modro obleko. Naslednji dan ji je skupni prijatelj povedal, da je moški umrl in da so ga v modri obleki položili v trugo, obloženo z žametom.
Carl Jung (1963) je poročal, da ga je nenadoma prebudil močan glavobol, 'kot da bi me nekaj udarilo v čelo in nato v zadnji del moje lobanje'. Naslednji dan je prejel telegram, da se je njegov pacient ustrelil v glavo. Krogla se je ustavila na zadnji steni njegove lobanje.
V tridesetih letih 20. stoletja se je Rose Rudkin zbudila v nenadno zavedanje, da je njena mati, ki je živela v Londonu, umrla. Ni ji bilo jasno, od kje bi lahko to vedela. Kmalu je prispel telegram, ki je potrdil ta vtis.
Doživljanje stiske druge osebe na daljavo še zdaleč ni tako neobičajno, kot si morda mislite. Najpogostejši sprožilci za takšne izkušnje naj bi bile smrt, umiranje, hude bolezni ali poškodbe.
Najpogosteje se dogaja dvojčkom
Dvojčki so pravi prototip tovrstnih izkušenj. Največ tovrstnih poročil namreč prihaja prav od dvojčkov. Obstajajo tudi podobne zgodbe o materah in njihovih otrocih, čustveno tesno povezanih parih, dobrih prijateljev in celo znancev.
Raziskava iz leta 1970 (Stevenson) je pokazala, da so bili starši z otroki, podobno kot prijatelji in znanci, v takšne izkušnje zajeti v približno 28 odstotkih, pari mož in žena v približno 14 odstotkih, bratje in sestre pa v približno 15 odstotkih.
Podobni odstotki hkratne stiske na daljavo med staršem in otrokom ter prijateljem in znancem kažejo, da so takšne izkušnje spodbujene s čustvenimi vezmi in ne genetsko podobnostjo.
Ta vzorec naključja je profesor Bernard D. Beitman, katerega pisanje na tem mestu povzemamo, poimenoval 'simulpatija' iz latinske besede 'simul', ki pomeni 'hkraten' in grške korenine 'pathy', ki pomeni 'trpljenje' in 'občutek', torej podobno kot v besedah simpatija in empatija.
"Za opis svoje osebne izkušnje sem skoval besedo simulpatija. Pozno zvečer 26. februarja 1973, ko sem bil star 31 let, sem se znašel sklonjen nad kuhinjskim pomivalnim koritom v stari viktorijanski hiši v San Franciscu in se dušil z nečim, kar se mi je zataknilo v grlu. Pa vendar nisem mogel ničesar izkašljati, saj takrat nisem sploh ničesar pojedel. Dušil sem se zelo dolgo, preden sem lahko spet normalno pogoltnil in zadihal. Naslednji dan, na moj rojstni dan, me je poklical brat in mi povedal, da je najih oče, 3000 milj in tri časovne pasove stran, umrl v Wilmingtonu v Delawareu, in to ravno takrat, ko sem se dušil v Kaliforniji. Moj oče je izkrvavel v grlo in se zadušil z lastno krvjo. Sčasoma sem prišel do prepričanja, da vse to nikakor ni moglo biti naključno. Z branjem in raziskovanjem pa sem nato lahko sam pri sebi potrdil, da moja izkušnja z očetom ni bila nobena anomalija," je zapisal Beitman.
Fenomen, ki je za znanost še uganka
Ne manjka virov, pa naj so ti anekdotičnih ali povsem znanstveno podatkovni, ki kažejo, da ljudje občasno doživimo stisko ljubljene osebe na daljavo.
Ta pojav ima številne oblike, vključno:
- s sanjskimi simboli (metulj, izpuščen iz steklenice vina) ali realističnimi sanjskimi podobami (moški v modri obleki),
- neposredno analogno (Jungova bolečina v glavi in Beitmanovo dušenje)
- in neposredno zavedanje, kot poroča Rose Rudkin.
Ti pojavi se ujemajo s splošnim izrazom 'parapsihologija', za katero je vse več podatkov, ki nakazujejo, da nekaj je na stvari.
"Prihodnje raziskave bodo morda potrdile široko paleto načinov, na katere ljudje doživljajo simulpatijo, in morda vodile do modelov, kako se to zgodi," še napoveduje profesor, ki na Psychology Today sicer veliko piše tudi o sinhroniciteti.
Povzeto po Psychology Today.
Preberite si tudi:
- 6 tipov poguma (z nazornimi primeri iz življenja)
- 4 globoki citati Viktorja Frankla o iskanju smisla
- Rastline res 'kričijo', samo slišimo jih ne, pravijo znanstveniki
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj