Ljudje, ki na družbenih omrežjih redno spremljajo objave drugih, sami pa že leta niso objavili niti ene fotografije ali zgodbe, pogosto pošiljajo jasno sporočilo o svojih mejah in odnosu do zasebnosti.
Njihov zadnji prispevek je morda star tri leta, aplikacijo pa odprejo tudi petnajstkrat na dan. To ni nujno znak nezainteresiranosti ali lenobe. Veliko ljudi se namreč zavestno odloči, da bodo na družbenih omrežjih predvsem opazovalci. Namesto da bi delili vsak obrok, izlet ali življenjski dogodek, raje spremljajo dogajanje iz ozadja.
Zakaj nekdo spremlja vse, sam pa ne objavlja ničesar?
Družbena omrežja nas hitro potegnejo v primerjanje z drugimi in občutek, da imajo vsi okoli nas bolj zanimivo ali uspešnejše življenje. Prav zato se nekateri odločijo za nekakšen digitalni kompromis – prenehajo objavljati svoje vsebine, vendar še vedno spremljajo druge. To je lahko način, kako ohraniti stik z dogajanjem, ne da bi hkrati čutili pritisk, da morajo tudi sami ves čas nekaj deliti.
Zasebnost postavljajo na prvo mesto
Takšni ljudje običajno raje opazujejo kot sodelujejo. Morda so nekoč radi objavljali, sčasoma pa so ugotovili, da jim razkrivanje zasebnega življenja na spletu ne ustreza več.
Njihov profil je lahko skoraj prazen; nekaj starih fotografij, brez zgodb in rednih objav. Toda to ne pomeni, da niso prisotni. Pomeni le, da so se zavestno odločili, da bodo določene stvari obdržali zase.
Včasih se za takšno odločitvijo skriva tudi neprijetna izkušnja: žaljiv komentar, spor, ki se je začel pod objavo, ali občutek, da je bilo njihovega zasebnega življenja na spletu preprosto preveč. Zato svoje meje postavijo jasno, brez potrebe po opravičevanju.
Kaj pomeni, če nekdo spremlja družbena omrežja, sam pa ne objavlja?
Psihologi menijo, da to pogosto kaže na človeka, ki ceni zasebnost in svoje vrednosti ne gradi na všečkih ali odzivih drugih. Še vedno bere objave, komunicira prek sporočil in spremlja ljudi, ki so mu pomembni, vendar ne dovoli, da bi njegovo razpoloženje določalo mnenje spletnega občinstva.
Svoje energije ne želijo trošiti po nepotrebnem
Razprave v komentarjih, primerjanje z drugimi in razmišljanje o tem, kaj si bodo drugi mislili o objavi, lahko hitro porabijo veliko energije. Tihi opazovalci se temu pogosto namenoma izognejo. Potrditve ne iščejo pri neznancih, prav tako svojih najlepših trenutkov ne čutijo potrebe spreminjati v vsebino za družbena omrežja.
Največja težava po njihovem mnenju niso družbena omrežja sama, ampak navada, da svojo vrednost in srečo merimo po odzivu občinstva. Pomembne pogovore, ranljivost in čustva raje delijo z ljudmi, ki jim zaupajo, ne pa z množico sledilcev.
Resnični odnosi jim pomenijo več kot spletna podoba
Ljudje, ki ne objavljajo, pogosto bolj cenijo pristnost kot popolno urejen profil. Ne želijo ustvarjati vtisa popolnega življenja ali vsakega pomembnega trenutka prilagajati objektivu.
Družbena omrežja so zanje predvsem spremljevalec vsakdana – nekaj, kar občasno pregledajo ob kavi, ne pa merilo uspeha ali lastne vrednosti.
Na koncu jim največ pomenijo resnični stiki. Iskren pogovor v živo, skupni spomin ali trenutek, ki ga nihče ni fotografiral, imajo zanje pogosto večjo vrednost kot sto všečkov. To, da ne objavljajo, še ne pomeni, da jih ni. Pomeni le, da so se odločili najlepše trenutke ohraniti tam, kjer so nastali – v resničnem življenju.
Vir: krstarica.com
