Naše vrednote se v veliki meri oblikujejo v otroštvu, zato ni presenetljivo, da ima vsaka generacija svoj pogled na življenje. Na to vplivajo družinske navade, družbene razmere in način vzgoje.
Otroštvo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bilo precej drugačno od današnjega. Takrat so otroci odraščali v okolju, kjer so bile v ospredju tradicionalne vrednote, ki jih mlajše generacije pogosto doživljajo drugače. To sicer ne pomeni, da je bil nekdanji način razmišljanja boljši, vendar nekatere življenjske lekcije ostajajo aktualne tudi danes.
V nadaljevanju predstavljamo osem vrednot, ki so pogosto zaznamovale ljudi, ki so odraščali v 60. in 70. letih.
1. Znajo počakati na nagrado
Otroci, ki so odraščali v 60. in 70. letih, niso imeli takojšnjega dostopa do vseh informacij in zabave. Če so želeli poiskati odgovor na vprašanje, so morali v knjižnico, ob dolgčasu pa niso mogli z enim klikom predvajati videoposnetka ali odpreti družbenih omrežij.
Sodobna tehnologija je prinesla številne prednosti, vendar je hkrati zmanjšala potrpežljivost. Prav sposobnost odložiti trenutno zadovoljstvo in počakati na rezultate pa je pogosto povezana z doseganjem dolgoročnih ciljev ter uspehom na različnih življenjskih področjih.
2. Dobro ločijo med zasebnim in javnim življenjem
Danes se meja med zasebnim in javnim življenjem pogosto zabriše. Na družbenih omrežjih številni brez zadržkov delijo svoje misli, občutke in vsakodnevne dogodke.
Ljudje starejših generacij so bili praviloma bolj zadržani. Niso čutili potrebe, da bi o vsakem dogodku obvestili širšo javnost ali svoje najbolj osebne misli delili z vsemi. Zasebnost so razumeli kot nekaj dragocenega, kar je vredno varovati.
3. Spoštujejo avtoriteto
Odnos do avtoritete je vedno kompleksna tema. Mlajše generacije pogosto kritično presojajo ljudi na vodilnih položajih in se sprašujejo, ali ti res delujejo v dobro vseh.
Ljudje, ki so odraščali pred nekaj desetletji, pa so bili vzgojeni v duhu spoštovanja do starejših, učiteljev, delodajalcev in drugih avtoritet. Takšen pristop ima svoje prednosti in slabosti, zato je vedno najbolje iskati ravnovesje med spoštovanjem in kritičnim razmišljanjem.
4. Radi prispevajo k svoji skupnosti
To ne pomeni, da mlajše generacije ne želijo spreminjati sveta na bolje. Razlika je predvsem v načinu delovanja.
V preteklosti je bilo prostovoljstvo v lokalni skupnosti pogostejše. Ljudje so pomagali sosedom, sodelovali v društvih in podpirali lokalne pobude. Danes se veliko družbenega angažmaja odvija prek spleta, mlajši pa se pogosto povezujejo z različnimi družbenimi gibanji.
Neposredno prostovoljstvo prinaša številne koristi, od novih poznanstev do boljšega počutja in večjega občutka pripadnosti skupnosti.
5. Navajeni so stvari opraviti sami
Odraščanje v 60. in 70. letih je od otrok pogosto zahtevalo več samostojnosti. Že zgodaj so prevzemali odgovornost za svoje naloge in se učili reševati težave brez stalne pomoči odraslih.
Takšna vzgoja spodbuja neodvisnost, vendar ima lahko tudi slabosti, saj se posamezniki težje odprejo drugim ali poiščejo pomoč, ko jo potrebujejo. Po drugi strani se danes pogosto sliši kritika, da mlajše generacije zaradi bolj zaščitniške vzgoje niso dovolj samostojne. Tudi tukaj se zdi najboljša rešitev iskanje ravnotežja med samostojnostjo in podporo.
6. Cenijo zvestobo in predanost
Menjava služb je danes precej običajna, medtem ko je bila za starejše generacije pogosto nepredstavljiva. Mnogi so večino kariere ostali pri istem delodajalcu, saj so s tem pridobili večjo finančno varnost, hkrati pa razvili močan občutek pripadnosti podjetju in sodelavcem.
Podobno je veljalo tudi za partnerske odnose. Ločitve so bile nekoč precej redkejše, predvsem zaradi močne družbene stigme. Danes je odnos do ločitve bistveno bolj sproščen, zato se povečuje tudi število ločitev med starejšimi pari, ki se za ta korak odločijo pozneje v življenju.
Ljudje, ki so odraščali v 60. in 70. letih, so bili vzgojeni v prepričanju, da je treba vztrajati tudi takrat, ko stvari niso preproste.
7. Velik pomen pripisujejo finančni varnosti
Načrtovanje porabe in varčevanje ostajata pomembna tudi danes, vendar starejše generacije denarju pogosto namenjajo še več pozornosti. Njihovi starši so mnogokrat izkusili gospodarsko negotovost in jim privzgojili previdno ravnanje z denarjem. Zato so pogosto zelo premišljeni pri nakupih in dolgoročnem načrtovanju financ.
Mlajši ljudje so včasih označeni za manj varčne, vendar je treba upoštevati tudi današnje gospodarske razmere. Visoki življenjski stroški in inflacija mnogim preprosto ne omogočajo, da bi vsak mesec prihranili večje zneske.
8. Svojih stisk ne delijo z drugimi
Danes se o duševnem zdravju govori veliko bolj odkrito kot nekoč. Obisk psihologa ali terapevta je vse bolj sprejet, mlajše generacije pa brez večjih zadržkov poiščejo pomoč, kadar jo potrebujejo.
Za ljudi, ki so odraščali v 60. in 70. letih, je bilo drugače. Takrat je bilo duševno zdravje pogosto tabu, zato mnogi svojih težav niso delili z drugimi ali niso vedeli, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Čeprav se je ozaveščanje o pomenu duševnega zdravja začelo širiti že v 70. letih, je trajalo več desetletij, da je ta tema postala del širše družbene razprave. Zaradi tega številni pripadniki starejših generacij še danes težje spregovorijo o svojih stiskah ali poiščejo strokovno podporo.
Prirejeno po: yourtango.com
