Se kdaj vprašate, kakšno spolno življenje so živeli vaši predniki? To so pomembna vprašanja, saj že dobro vemo, da se travme dedujejo iz generacijo na generacijo.
Koliko časa je ljubljenje trajalo?
Izsek iz knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače (Milena Miklavčič)
Spolnost od začetka 20. stoletja do 1960
To vprašanje, ki, vsaj na videz, ni pomembno, pa je za razumevanje spolnosti v obdobju, o katerem pišem, bistveno.
Vedeti je treba, da je bila združitev namenjena dvema ciljema: oploditvi in zadovoljitvi moških nagonov. Ženska in njeni užitki niso bili pomembni. Še več: o njih nihče ni niti razmišljal. Večina mojih sogovornic je trdila, da je možev skok trajal komaj kaj več kot pet minut. Če je trajalo dlje, je že pomenilo, da je bil dedec zanič, ker mu ni takoj prišlo, ženskam pa so dodatne minute ustrezno podaljšale posteljne muke.
- Preberite si še: Takšne nasvete o spolnosti je dajal župnik leta 1930
Kaj je to orgazem, se ženskam ni niti sanjalo. Spolni odnos je bil praviloma zelo boleč, saj mož zlepa ni poskrbel, da bi uživala tudi žena.
Pripoved Micike (1923): "Žena je morala ležati pri miru. Mož je bil, tako kot vsi ostali, prepričan, da lahko aktivno sodelujejo samo lahke ženske. Vsakič, ko se je spravil name, je moral tisto (seme) spustiti noter. Bog varji, da tega ne bi storil! To bi bil velik greh! Spominjam se, da me je enkrat k sebi poklical župnik in me vprašal, kaj se pri nas dogaja, ker že več kot dve leti nisem zanosila. "A moža morebiti siliš, da ga potegne ven?" je kričal name."
To, da je žena pokorna možu, so včasih razumeli dobesedno. Ženska ni imela nobenih pravic - razen, seveda, treh: da je gospodinja, da je rojevala otroke in dajala možu užitek.
In tako so v večini živele naše babice in dedki, prababice in pradedki. In to je dediščina, ki lahko nekje v nezavednem še vedno spi v nas tudi v današnjem času... Smo jo pripravljeni za večno pozdraviti?
