V današnji družbi smo zaradi čaščenja individualnosti in neodvisnosti pozabili na pomen, ki ga ima skupnost.
Pisateljica Brene Brown je nekoč povedala zgodbo o vasi, kjer so imele ženske običaj, da so skupaj prale perilo ob reki. Leta kasneje, ko so vsi v vasi dobili pralne stroje, se je splošno počutje žensk drastično poslabšalo, veliko jih je celo padlo v depresijo.
Takrat nihče ni mogel ugotoviti, zakaj. Seveda za to niso bili krivi pralni stroji. Za to je bila kriva odsotnost časa, ki so ga ženske preživele skupaj. Šlo je za odsotnost skupnosti, prijateljstva in opore, ki so si jo ženske nudile med seboj v tem skupaj preživetem času.
Danes smo kot družba postali tako "neodvisni"
»V redu sem,« rečemo, tudi ko smo v resnici žalostni, preobremenjeni, osamljeni in prizadeti. »V redu sem, trenutno sem samo preveč zaposlena,« si rečemo, ko minevajo dnevi, tedni in meseci, brez da bi stopili v stik s prijatelji. »V redu sem,« je tako enostavno reči, tudi če to ni res.
Izolirali smo se od drugih in postali še bolj osamljeni – in nihče zares ne ve, kako se vrniti nazaj. Težko je vedeti, kako sploh začeti graditi odnose, ki jih naše srce potrebuje. V današnji družbi to ne poteka več tako preprosto in organsko, kot je potekalo nekoč – zahteva veliko več truda.
Ker imamo svoje pralne stroje. Ker pri pranju perila, kuhanju večerje in vzgoji otrok nismo ženske več odvisne druga od druge. V resnici nismo pri ničemer več odvisne od drugih.
V svoji knjigi Braving the Wilderness omenjena pisateljica Brene Brown pravi, da osamljenost vpliva na pričakovano dolžino naše življenjske dobe podobno, kot nanjo vpliva 15 pokajenih cigaret na dan. Namen te informacije ni, da vas prestraši, temveč da vam potrdi, da je hrepenenje po povezavi z drugimi popolnoma naravno in upravičeno.
Prijateljstvo že predolgo obravnavamo kot razkošje, vendar temu ni tako. Prijateljstvo je nuja. Ne, da ga želimo – potrebujemo ga.
Moramo ohranjati zavedanje o vrednosti in pomenu, ki ga ima odpiranja vrat in srca drugim.
Seveda zmoremo tudi sami. Vendar ni potrebe, da smo sami. Obstaja prava čarovnija v tem, ko se združimo, se primemo za roke, izmenjamo ideje, nasmehe, delimo zgodbe in se podpremo. Opolnomočimo se.
Vir: Amy Weatherly
Preberite si še:
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
