Ko človek zaradi hude duševne stiske zbere pogum in poišče strokovno pomoč, lahko že nekaj toplih besed, občutek varnosti in iskreno zanimanje pomenijo ogromno. Kaj pa se zgodi, ko namesto tega naleti na hlad in občutek, da je samo še en primer, ki ga je treba čim prej obravnavati?
Bralka je z nami anonimno delila izkušnjo, zaradi katere je izgubila zaupanje v psihiatrično pomoč in svojo pot nadaljevala drugje.
"Ko sem sredi noči, v času korone, obiskala urgentno psihiatrično pomoč zaradi hudih napadov panike in tesnobe, so se tam večinoma ukvarjali s tem, ali sem bila v zadnjih dneh testirana za kovid ali ne. V obe nosnici so mi z vso silo potiskali brise do bolečine – kar se je zdelo pomembnejše od dejstva, v kako hudi stiski sem takrat bila.
Dežurna psihiatrinja je nato vzela vprašalnik in mi hladno, skoraj robotsko, zastavljala vprašanja. Moja stiska in to, kaj se je dogajalo tisto noč, je nista zares zanimala. Ponudila mi je antidepresive, ki sem jih odklonila – in to je bilo vse. Nič drugega.
Takrat sem izgubila zaupanje v stroko in se odpravila po pomoč k zasebnim psihoterapevtom. Tam sem bila prvič zares slišana in razumljena v svoji stiski. Počasi sem začela odkrivati vzroke za svojo tesnobo ter se učiti veščin in strategij za uravnavanje čustev, da do paničnih napadov ni več prihajalo."
Ključen je način, kako ponudimo pomoč
Ena negativna izkušnja seveda ne govori o vseh psihiatrih niti ne pomeni, da psihiatrično zdravljenje ali zdravila niso ustrezna in pomembna oblika pomoči. Za številne ljudi so lahko ključni del zdravljenja! Toda izkušnja te bralke opozarja na nekaj, česar pri obravnavi duševne stiske ne bi smeli spregledati: človek, ki pride po pomoč, ne prinese s seboj samo simptomov, temveč tudi strah, ranljivost in svojo zgodbo.
Strokovno znanje, diagnoze, vprašalniki in zdravila imajo svoje mesto, toda pomemben del odnosa med človekom in strokovnjakom je tudi občutek, da smo slišani in obravnavani dostojanstveno. Še posebej v trenutku, ko smo tako ranljivi, da smo se odločili potrkati na vrata urgentne psihiatrične pomoči.
In če se ob prvem poskusu iskanja pomoči ne počutimo slišane, to še ne pomeni, da za nas ni ustrezne pomoči. Včasih je treba poiskati drugega strokovnjaka, ob katerem lahko postopoma zgradimo občutek varnosti in zaupanja.
