Ko se ure pomaknejo nazaj in se večeri znova hitro stemnijo, lahko svetloba, ki nas obdaja, močno vpliva na naše počutje. Preberite si, kaj oblikovalci in psihologi pravijo o tem, kako lahko pravo ravnovesje med naravno in umetno svetlobo izboljša naše razpoloženje v zimskem času.
»Naravna svetloba je kot čarobni napoj za človeka,« pravi okoljska psihologinja Sally Augustin. »Počutimo se bolje, smo ustvarjalnejši, lažje rešujemo težave in se bolje razumemo z drugimi.«
Vsi poznamo občutek, kako sončen dan dvigne razpoloženje, a sonca si ne moremo naročiti po želji. Ko dnevi postanejo krajši, se marsikdo sooča s padcem energije in turobnim razpoloženjem. A vpliv lahko ublažimo, če razmislimo o tem, kako osvetljujemo svoj dom – kako izkoristimo naravno svetlobo, in kako prilagodimo umetno svetlobo glede na njeno barvo, temperaturo in intenzivnost čez dan.
- Preberite si še: Zakaj je zimski sprehod v naravo tako pomemben?
Raziskovalci opozarjajo, da smo se ljudje razvili na prostem, ob nenehnih spremembah naravne svetlobe. Danes pa večino časa preživimo pod umetno, večinoma modrikasto LED svetlobo, ki osiromaši barvno bogastvo prostora in vpliva na naš cirkadiani ritem. Človeško telo je navajeno jutranje, svetlejše svetlobe, ki nas prebudi, in tople, rumenkaste svetlobe zvečer, ki nam pomaga umiriti um.
Svetlobni strokovnjak Xander Cadisch poudarja, da je sodobna tehnologija pogosto “prehladna” – v njej prevladuje modra svetloba, ki deluje kot dvojni espresso za možgane. Takšna svetloba je primerna za delo, a škodljiva zvečer, saj zavira sproščanje melatonina in otežuje spanje.
Za dopoldne strokovnjaki priporočajo hladnejšo, močnejšo svetlobo z zgornjih virov – pomaga pri koncentraciji in produktivnosti. Popoldne in zvečer pa se priporoča topla, mehkejša svetloba na nižji ravni – namizne in talne svetilke, sveče, ognjišča. Takšna osvetlitev spodbuja sprostitev in občutek varnosti.
Psihologinja pojasnjuje, da se naše telo in čustva še vedno odzivajo na svetlobo tako kot nekoč ob ognju. Utripajoča, topla svetloba nas pomirja in ustvarja občutek povezanosti. Zato so tudi majhne spremembe – denimo uporaba svetilk s tehnologijo toplega zatemnjevanja, ki ob zatemnitvi oddajajo toplejšo svetlobo – lahko pomembne za dobro počutje.
Kakovost svetlobe ni odvisna le od barvne temperature, ampak tudi od CRI (indeksa barvnega upodabljanja). Višji CRI pomeni, da svetloba bolje posnema naravno dnevno svetlobo in omogoča, da barve vidimo pristno. To ne vpliva le na estetiko prostora, ampak tudi na razpoloženje – slaba svetloba lahko naredi okolje pusto in čustveno prazno, medtem ko svetloba z visokim CRI (nad 90) oživi barve in izboljša počutje.
V praksi to pomeni, da bi morali v prostoru kombinirati različne vire svetlobe – od hladnejših do toplejših, od zgornjih do nizkih. Svetloba naj sledi ritmu dneva, tako kot bi to storilo sonce.
Dopoldne – svetlo, jasno.
Popoldne – mehkejše, manj intenzivno.
Zvečer – toplo, umirjeno, vabljivo.
Ko razumemo, kako močno svetloba vpliva na naš um in telo, lahko z nekaj spremembami ustvarimo dom, ki nas ne samo razsvetljuje, ampak tudi zdravi.
Vir: houseandgarden.co.uk
