Bodite skromni, hvaležni za službo, izogibajte se konfliktom in svoje težave rešujte sami. Morda ste ob takšnih nasvetih odraščali tudi vi. Čeprav so vam jih starši dali z najboljšimi nameni, strokovnjakinja opozarja, da vas lahko nekatera od teh prepričanj v današnjem delovnem okolju ovirajo pri napredovanju.
Družina nam že od otroštva predaja številne vrednote in življenjska pravila. Bodite iskreni. Lepo ravnajte z drugimi. Bodite skromni. Bodite hvaležni za to, kar imate. Ne iščite konfliktov. Takšni nasveti so praviloma dobronamerni, toda nekateri izmed njih lahko v sodobnem delovnem okolju postanejo ovira.
Na to opozarja Melody Wilding, karierna svetovalka in profesorica človeškega vedenja. Kot svetovalka vodilnim v organizacijah, kot so Google, Amazon in NATO, opaža, da lahko nasveti o delu in uspehu, ki jih ponotranjimo že v mladosti, pozneje delujejo proti nam.
Ti nasveti v osnovi niso slabi. Težava je le v tem, da so nastali v drugačnem delovnem okolju, ki je bil stabilnejši in je močneje nagrajeval zvestobo zaposlenih. Danes so razmere drugačne.
Wildingova zato izpostavlja pet prepričanj, ki ste jih morda slišali med odraščanjem, a lahko danes zavirajo vaš karierni razvoj.
1. »Ne izpostavljaj se preveč.«
Skromnost je vsekakor pomembna lastnost. Nihče si ne želi sodelavca, ki si prisvaja zasluge za vse uspehe, prav tako pa lahko pripravljenost poslušati druge prepreči marsikateri nepotreben spor. Toda pretirana skromnost ima svojo ceno. Zaradi nje lahko postanete skoraj nevidni.
Morda ob uspešno opravljenem projektu vedno poudarite, da je bilo vse rezultat skupinskega dela, čeprav je bil vaš prispevek ključen. Morda o svojih dosežkih sploh ne govorite, ker se vam zdi, da bi se s tem hvalili. Težava je v tem, da nadrejeni ne morejo vedeti, česar jim ne pokažete. Ko se pojavi pomemben projekt ali priložnost za napredovanje, bodo zato prej pomislili na človeka, katerega rezultate poznajo in ki je jasno pokazal, da si želi novih priložnosti.
Namesto skrivanja lastnih ambicij Wildingova svetuje, da jih izrazite na način, ki koristi tudi vašemu nadrejenemu. Na naslednjem individualnem sestanku ga lahko na primer vprašate, kateri pomembni projekti prihajajo v naslednjem četrtletju, nato pa ponudite svojo pomoč. Predlagate lahko, da prevzamete vodenje sestankov, pripravite predlog ali se lotite druge pomembne naloge. Tako nadrejenemu pomagate rešiti konkreten problem, hkrati pa pokažete svojo vrednost in postanete bolj opazni.
2. »Vedno bodi hvaležen/-a za priložnost.«
»Bodi hvaležen/-a, da sploh imaš službo.« »Lahko si srečen/-a, da delaš tam.« Ste tudi vi že slišali kaj podobnega? Hvaležnost sama po sebi seveda ni težava. Zaplete se, ko zaradi nje začnete tudi minimum, ki vam pripada, dojemati kot velikodušno uslugo delodajalca.
Tako lahko sprejmete nižjo plačo ali slabši naziv delovnega mesta, ker se vam zdi zahtevati več nehvaležno ali pohlepno. Medtem lahko manj izkušen sodelavec za primerljivo delo prejema višjo plačo. Zaradi strahu pred izgubo varnosti lahko tudi predolgo vztrajate v službi, v kateri ste nezadovoljni. Wildingova poudarja, da se hvaležnost in postavljanje zase ne izključujeta. »Zaslužite si biti plačani za vrednost, ki jo prinašate,« pravi.
Pri predstavljanju svojega dela zato priporoča, da se ne osredotočate samo na naloge, ki ste jih opravili, temveč predvsem na rezultate.
Namesto da rečete: »Usklajeval/-a sem delo dveh oddelkov,« lahko svoj dosežek predstavite konkretneje: »Odlično je bilo dobiti priložnost za sodelovanje med prodajnim in razvojnim oddelkom. Z novim postopkom za obravnavo zahtev po funkcionalnostih nam je uspelo ustvariti 100.000 dolarjev dodatnih prihodkov.« Tako lahko izrazite hvaležnost za priložnost in hkrati jasno pokažete, kakšno vrednost ste ustvarili.
3. »Samo ne povzročaj konfliktov.«
Starši so vas morda spodbujali k izogibanju konfliktom zato, ker so želeli, da imate z ljudmi dobre odnose. Toda prizadevanje za mir za vsako ceno se lahko hitro spremeni v pretirano ugajanje drugim. To se po besedah Wildingove še posebej pogosto dogaja ženskam. Morda svoje mnenje zadržite zase ali vedno znova popuščate samo zato, da se drugi ne bi počutili neprijetno.
Toda dlje ko molčite, več prostora dajete slabim idejam in neprimernemu vedenju. Pretirano strinjanje z drugimi lahko ljudje, ki odločajo o vašem napredovanju, razumejo tudi kot pomanjkanje odločnosti in samozavesti.
Prav zahtevni pogovori so po mnenju Wildingove priložnost, da si zgradite kredibilnost. Ljudje namreč spoštujejo sodelavce, ki znajo nasprotovati ideji, ne da bi pri tem napadli človeka.
Če želite, da vas drugi vidijo kot nekoga z vodstvenim potencialom, se morate zato naučiti diplomatsko izraziti svoje mnenje in postavljati meje. Če ste denimo prevzeli proces, za katerega bi moral biti odgovoren sodelavec, lahko rečete: »Tega procesa ne morem prevzeti od začetka do konca, lahko pa pripravim vso potrebno dokumentacijo, da ga bo lahko prevzela druga ekipa.«
Postavljanje meja torej ne pomeni, da morate zaostrovati odnose. Pomeni, da jasno poveste, kaj lahko prevzamete in česa ne.
4. »Dobro opravljaj svoje delo in vse drugo bo prišlo samo od sebe.«
V času, ko so kariero gradili vaši starši, je bilo odlično obvladovanje svojega poklica morda dovolj za napredovanje. Danes ni več nujno tako. Strokovno znanje in kakovostno opravljeno delo sta še vedno izjemno pomembna, vendar vas sama po sebi ne bosta vedno ločila od drugih sposobnih sodelavcev.
Najbolj uspešni zaposleni po besedah Wildingove vedo, da morajo strokovnost združiti tudi z razumevanjem odnosov in dinamike v organizaciji. Pomembno je, da se vprašate: Kdo ve, kaj delam? Kdo pozna moje rezultate? In koliko mi ti ljudje zaupajo? To ne pomeni, da se morate prilizovati nadrejenim ali igrati pisarniške igrice. A pomembno je, da gradite odnose z ljudmi, ki poznajo vaše delo in vam zaupajo.
Wildingova svetuje, da sodelavce, ki so do vašega dela trenutno nevtralni, postopoma spremenite v zaveznike. Namesto da svojo zamisel za vsako ceno uveljavite sami, k njenemu oblikovanju povabite ključne ljudi. Prosite jih lahko, naj izpolnijo kratko anketo, komentirajo osnutek načrta, podajo svoje mnenje ali vas povežejo s pravimi ljudmi. Ker bodo sodelovali pri nastajanju končnega rezultata, bodo čutili večjo povezanost s projektom, posledično pa lahko postanejo tudi bolj naklonjeni vam in vašemu napredku.
5. »Znajdi se sam/-a.«
Samostojnost je lahko velika prednost. Če ste se že zgodaj naučili, da morate težave znati rešiti sami, ste verjetno iznajdljivi, odgovorni in samoiniciativni. Toda isto prepričanje lahko postane škodljivo, če prošnjo za pomoč razumete kot znak šibkosti. V tem primeru boste skušali vse rešiti sami, dokler ne boste preobremenjeni.
Ironično lahko prav vaša nepogrešljivost sčasoma začne zavirati vaše napredovanje. Če ste edini, ki zna opravljati določeno delo, vas bo namreč težje premakniti na višji položaj. Kdo bo potem prevzel vaše naloge? Zato se je pomembno naučiti prositi za pomoč, ne da bi pri tem ustvarili vtis, da pričakujete, da bo nekdo drug težavo rešil namesto vas.
Wildingova predlaga, da najprej pokažete, kaj ste že naredili: »Po raziskovanju sem prišel/-a do ugotovitve, da imamo možnosti X in Y. Menim, da je X boljša izbira, ker [razlog]. Kaj menite vi?«
Enako velja tudi v nasprotni smeri. Ko sodelavec pride k vam s težavo, je ne rešite avtomatično namesto njega. Najprej ga vprašajte: »Kaj ste do zdaj že poskusili?« ali »O katerih možnostih razmišljate?« S tem mu pomagate razvijati lastne sposobnosti in samozavest, namesto da bi postajal vse bolj odvisen od vaše pomoči.
Nasveti niso napačni, spremenil se je svet dela
Skromnost, hvaležnost, pripravljenost na sodelovanje, marljivost in samostojnost so še vedno dragocene lastnosti. Težava nastane, ko jih razumemo kot absolutna pravila. Če ste skromni do te mere, da nihče ne pozna vaših dosežkov, če ste tako hvaležni, da si ne upate zahtevati primernega plačila, ali tako samostojni, da nikoli ne prosite za pomoč, lahko lastnosti, ki naj bi vam pomagale, začnejo delovati proti vam.
Ključno je torej ravnovesje. Dobro opravljajte svoje delo, vendar poskrbite, da bodo pravi ljudje vedeli za vaše rezultate. Bodite hvaležni, vendar poznajte svojo vrednost. Ohranjajte dobre odnose, vendar povejte svoje mnenje. Bodite samostojni, vendar dovolite drugim, da vam pomagajo.
Pravila, ki so veljala za kariero vaših staršev, namreč niso nujno pravila, po katerih morate svojo graditi vi.
Prirejeno po: cnbc.com
