Dragi zdravstveni delavci, prosim zavedajte se, da bo vsaka vaša beseda vplivala na psiho pacienta še dolgo časa.
V zadnjih mesecih sem imela srečo, da sem lahko pomagala družinskim članom, ki jih pestijo zdravstvene težave. Z njimi sem obiskala različne zdravnike in zdravstvene dome. Nekateri so bili super (še posebej medicinske sestre), nekateri pa so bili težki in včasih zares nesramni.
Po enem neprijetnem obisku zdravnika, sem zapisala to pismo v svoj dnevnik, da bi sprostila svojo frustracijo oz. bolje rečeno - jezo.
Dragi zdravstveni delavci,
hvala, ker ste izbrali ta poklic oz. to poslanstvo. Težko si predstavljam, kako zahtevno mora biti vaše delo. Imam veliko empatije, saj se zavedam dejstva, da današnji zdravstveni sistem praktično onemogoča, da bi opravljali svoje delo tako, ko bi bilo to potrebno, da bi lahko zares pomagali pri zdravljenju ljudi.
Zavedam se, da imate zelo omejen čas in zelo omejene pogoje, pa vendar se mi je utrnilo nekaj stvari, ki bi lahko olajšale vaše delo in pripomogle k ozdravitvi vaših pacientov.
Kot prvo, če prihaja do zamud, naj nekdo pacientom v čakalnici samo sporoči, kaj se dogaja. Čakanje na zdravnika je namreč najbolj stresen del celotega procesa. In anksiozen pacient bo že začel pregled z napačnim pristopom.
Ko pristopite k njemu oz. ko on vstopi v ordinacijo, prosim poglejte ga v oči in se nasmejte (danes to sicer onemogočajo maske). Pa vendar, lahko vsakdo začuti energijo nasmeha. Nasmeh bo naredil ogromno in pripomogel k temu, da se bo pacient počutil varno in udobno.
Dajte pacientu vedeti, da ste tam zato, da mu pomagate. Nato pa mu prisluhnite. Ljudje se pričnejo zdraviti v trenutku, ko se počutijo slišane.
Imejte v mislih, da je pacient ranljiv in prestrašen (ne glede na starost, veličino ali ne glede na to, kaj rečejo). Najverjetneje imate opravka z otrokom v odraslem telesu.
Ko so ljudje prestrašeni, običajno padejo na nivo 5 ali 10 letnega otroka. To pomeni, da z večjo težavo razumejo stvari in da se težje spopadajo z grozečimi novicami.
Prosim, prosim zavedajte se, da bo vsaka vaša beseda vplivala na psiho pacienta še dolgo časa. Vsaka beseda.
Zelo neprijetne izjave so: "to je lahko zelo resno", "morda imate hudo bolezen", "to se zgodi, ko se postarate"...
Vsaka vaša beseda ima moč, da prizadane ali pozdravi.
V nasprotju s tem, kar večina misli, prestrašiti nekoga zato, da bi spremenil svoje obnašanje, ne deluje.
Strah ne motivira zdravih odločitev. Sočutje motivira.
Ko pacient odide iz ordinacije prestrašen, bo naredil nasportno od tega, kar bi želeli, da naredi.
Naredil bo tisto, kar je doprineslo k njegovi bolezni.
Prižgal bo cigareto, pojedel nekaj nezdravega, spil "ta kratega", sedel pred televizijo ure in ure... Vse zato, da bi otopel. Da bi pomiril (oz. potlačil) svoje anksiozne občutke.
Otopelost je zelo privlačna za bolane ljudi, ki se počutijo brezupno.
Če želite spodbuditi pozitivno spremembo, poskusite z vprašanji, kot so:
Kaj je ena stvar, s katero mislite, da lahko izboljšate svoje zdravje?
Komu zaupate, da vas bo spodbujal pri tem?
Čeprav vem, da je vsaka zdravstvena težava drugačna in kompleksna, lahko pričnete proces zdravljenja tako, da pacienta spodbudite k naslednjem koraku.
Ugotovite, kdo bi mu lahko pri tem omogočil nežno in ljubečo podporo, in s tem imate več možnosti, da se bo premaknil v pravo smer.
Ne morem si predstavljati, kako zaposleni ste, in verjamem, da ste prav tako kot mi zafrustrirani zaradi celotnega sistema. In iskreno verjamem, kako naporno je delati s pacienti, ki nočejo narediti nič, da bi se pozdravili.
A majhna dejanja lahko pomagajo pri tem, da se nekaj malega v tem sistemu spremeni oz. se začne premikati v pravo smer.
Vir: cherylrichardson.com
Poglejte si še:
- Edini način, ki nas bo pripeljal do ozdravitve
- Stara zdravilka duše pravi: "Ljubezen je najmočnejše zdravilo."
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
