Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.
Polona Podnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, je zdravnica, ki združuje strokovnost, sodobne medicinske pristope in celostno skrb za žensko zdravje. Pri svojem delu izhaja iz prepričanja, da lahko ženska ohranja telesno in duševno ravnovesje, vitalnost ter občutek mladosti in notranjega miru v vseh življenjskih obdobjih – tudi v zrelejših letih.
Poseben poudarek namenja hormonskemu ravnovesju, ki je temelj ženskega dobrega počutja, s podporo neinvazivnih, regenerativnih in znanstveno podprtih terapij, ki spodbujajo naravne procese obnavljanja in samozdravljenja. Odzvala se je na naše povabilo, da nam pove o svojem delu z ženskami, ki se srečajo z menopavzo in hormonskimi terapijami.
Dr. Podnar, menopavza se pogosto opisuje kot konec plodnosti, redkeje pa kot začetek novega življenjskega obdobja. Kako vi gledate na ta prehod – je to biološki dogodek ali tudi notranja preobrazba?
Menopavza po definiciji pomeni zadnjo menstruacijo v življenju ženske, ki jo določimo retrogradno – potem ko 12 zaporednih mesecev ni krvavitve. S tem se konča reproduktivno obdobje ženske in v tem smislu je to vsekakor biološki dogodek. Fiziološki procesi, ki spremljajo to "zadnje dejanje" obdobja plodnosti, so precej bolj kompleksni in trajajo že kar nekaj let pred menopavzo in še leta po njej, pravzaprav do konca življenja.
Preobrazba telesa v biološkem smislu iz plodnega, lepega, polnega energije in ciklusov v umirjeno, starajoče se telo je torej en način razumevanja menopavze.
Dojemanje celotnega procesa pa je odvisno od mnogih dejavnikov - genetske predispozicije, hormonsko pogojene odzivnosti na stres, njene samopodobe, čustvene inteligence, družinske dinamike, življenjskega sloga in nenazadnje družbeno-kulturnega okolja, v katerem živi.
Sodobne ženske so ozavestile, da identiteta ženske ne temelji na plodnosti in menopavza ne pomeni izgube ženskosti, pač pa razumejo to obdobje kot priložnost za nov začetek in nove priložnosti, opremljene z dragocenimi izkušnjami in modrostjo.
V tem smislu lahko govorimo o notranji preobrazbi kot perspektivi, ki ne zanika težav, ampak nekaj obrne in preoblikuje; gre za preobrazbo identitete, telesa, psihologije, življenjskega sloga in ritma ter družbene vloge.
Perimenopavza je lahko dolga in nepredvidljiva. Katere znake bi morale ženske prepoznati kot prve opozorilne signale, da se njihovo telo spreminja?
Simptomi perimenopavze se resda začnejo kazati 5-10 let pred menopavzo, a to ne pomeni, da se je proces začel šele takrat. Postopno zniževanje nivoja hormonov se začne že okrog 30. leta. Spremembe so subtilne in se kažejo na različne načine. Večina žensk najprej pride do spoznanja, da morda "nekaj ni v redu, nekaj je drugače, ne počutim se tako dobro, kot lani." Ampak vse skupaj pripišejo utrujenosti ob majhnih otrocih, naporni službi in vsakodnevnemu tempu.
V dogajanje še zdaleč nista vpletena samo estrogen in progesteron, ki povzročata motnje ciklusa. Nivo testosterona do 40. leta upade že skoraj za polovico, kar je eden glavnih vzrokov za padec libida, pomanjkanje energije, zmanjšanje mišične mase in tudi celulit.
Kombinacija nižjih spolnih hormonov, velike stresne obremenitve in neprijaznega življenjskega sloga vodi v slabše delovanje ščitnice in nadledvične žleze, počasi se razvija insulinska rezistenca, vnetja in počasnejši metabolizem.
Rezultat je utrujenost, postopno povečevanje oziroma vse težje vzdrževanje telesne teže, nestabilno razpoloženje, težje spopadanje s stresom, občutek "megle v glavi", vazomotorični menopavzalni simptomi, ohlapnejša koža, gubice, inkontinenca...
Dejstvo je, da se pod vplivom sprememb celotnega hormonskega sistema že dokaj zgodaj pokažejo znaki, ki nas opozarjajo, da se telo pod vplivom prekomernih obremenitev prehitro stara, a jih večinoma ne prepoznamo kot take.
Prve perimenopavzalne težave, ki so vezane na drugo polovico ciklusa, kot je izrazitejši PMS, glavoboli, nihanje razpoloženja, razdražljivost, bi morali zato jemati v sklopu celostne hormonske slike. Isti hormoni namreč ne vplivajo zgolj na zunanji izgled in počutje, pač pa tudi na zdravje notranjih organov, žil, možganov. Ob pomanjkanju se zato (pre)hitro starajo tudi ti, kar bi nas dolgoročno moralo precej bolj skrbeti.
V številnih kulturah menopavza ni dojeta kot izguba, temveč kot vstop v fazo modrosti. Kako razlagate ta razkorak med zahodnim občutkom “konca” in vzhodnim občutkom “zorenja”?
Zahodna družba je močno individualizirana in temelji na iskanju osebne sreče, rasti in udobja, individualnega uspeha in večne mladosti. Tukaj je vrednost ženske stoletja temeljila na mladosti, plodnosti in lepoti. Mediji in filmska industrija še vedno preferirajo mladost kot normo in na naslovnicah redko vidimo uspešne, cenjene in privlačne starejše ženske.
S silovitim razvojem estetske industrije, ki zadnja leta omogoča ohranjanje mladostnega videza tudi zrelejšim damam, se to počasi spreminja, a še vedno je bistveno, da gospa dobro izgleda "za svoja leta".
Menopavza je nedvomno povezana s staranjem, staranje pa je slej ko prej
vidno in kot tako nesprejemljivo, povezano s strahom pred minljivostjo in smrtjo. V kulturi, ki daje tako velik pomen zunanji podobi in udobju, vidne spremembe pogosto sprožajo občutek izgube vrednosti.
Za razliko od zahodnega koncepta pa vzhodnjaške in tradicionalne kulture bolj cenijo življenjske izkušnje, umirjenost, modrost in zrelost, torej vrednote, ki so
naravna posledica staranja. Starejše ženske torej dozorijo in postanejo svetovalke ali voditeljice.
Menopavza pri vseh kulturah pomeni prelomnico, vendar s pomembno razliko v percepciji - na zahodu predstavlja "konec lepega", na vzhodu in v tradicionalnih družbah pa pomeni prehod v višji družbeni status, spoštovanje in avtoriteto, kar pa so načeloma bolj pozitivne vrednote.
V mnogih kulturah obstajajo celo rituali, ki menopavzi dajejo vrednost in
simbolni pomen prehoda (ženski krogi v Afriki, različni zeliščni rituali v južnoameriških kulturah).
Je menopavza univerzalna biološka stalnica – ali tudi kulturni pojav, ki ga dojemamo in interpretiramo skozi družbene norme in vrednote?
Vsekakor je dojemanje menopavze pogojeno z vlogo ženske in družbenimi vrednotami, ki se s časom spreminjajo. V družbi, ki ceni modrost in izkušnje, menopavza prinese spoštovanje in večjo družbeno moč in vpliv, zato jo ženske dojemajo kot nekaj pozitivnega oziroma vsaj ne negativnega.
Simptomi takrat niso sramotni, ampak pričakovani in povsem običajno je, da
ženska dobi podporo tako doma kot tudi v službi. Menopavza ni univerzalno “dobra” ali “slaba” izkušnja; to, kako jo ženska doživlja, je pogosto bolj odraz družbene kulture kot biologije.
Kako je razvoj medicine in farmacije vplival na to, kako ženske danes doživljajo menopavzo – med naravnostjo, medicinskim nadzorom in družbenimi pričakovanji?
Razvoj medicine je menopavzo iz naravnega prehoda spremenil v medicinsko nadzorovan proces, kar je ženskam prineslo veliko koristi, a tudi nove pritiske in dileme. V času, ko še niso poznali hormonske nadomestne terapije, so ženske za lajšanje težav uporabljale naravne metode in prehod sprejemale kot del življenja.
Uvedba hormonske nadomestne terapije je prinesla olajšanje in učinkovito zdravljenje, hkrati pa jih je spremenila v pacientke in odmaknila od naravnega prehoda. Danes ženske živijo med željo po naravnosti, možnostmi sodobne medicine in družbenimi pričakovanji, da ostanejo mladostne, privlačne, funkcionalne, brez neprijetnih menopavzalnih simptomov - torej kot, da se ne dogaja nič posebnega. Končna izkušnja menopavze je zato vse manj naravnav oziroma biološko določena in vse bolj socialno, kulturno in individualno pogojena.
Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) ima dolgo in kompleksno zgodovino. Kako sodobna znanost razbija stare stereotipe in vrača zaupanje v uravnoteženo uporabo hormonov?
Dolga senca študije WHI iz leta 2002 je zaznamovala generacije žensk z mislijo, da HNZ povzroča raka. Šele kasnejše analize so pokazale, da je bila študija zasnovana na populaciji, ki za to terapijo sploh ni bila primerna: povprečna starost 63 let, številni dejavniki tveganja, uporaba konjugiranih konjskih estrogenov in progestina, ki nista primerljiva z današnjimi bioidentičnimi hormoni.
Sodobna znanost jasno poudarja, da hormonsko zdravljenje nima namena dodajati »več«, temveč nadomeščati tisto, česar ni več – v odmerkih, ki posnemajo naravne in so strukturirani tako, da telo hormon prepozna kot svojega. Odprava t. i. black-box opozorila v ZDA je pomemben signal, da medicina ponovno vzpostavlja uravnotežen odnos do hormonov, kar bi moralo okrepiti tudi zaupanje žensk.
Kaj prinašajo sodobne oblike zdravljenja, kot je estrogensko pršilo s 17-β estradiolom, in kako se razlikujejo od terapij, ki so jih ženske uporabljale pred desetletji?
Sodobne oblike zdravljenja, kot je kombinacija biološko identičnega estrogena v pršilu ali gelu in mikroniziranega progesterona, imajo predvsem eno veliko prednost - struktura hormonov je enaka, kot so naši lastni hormoni, zato jih telo prepozna in uporabi kot svoje lastne.
Poleg tega, da zelo učinkovito lajšajo klasične menopavzalne težave (oblivanje,
razdražljivost, itd), ravno tako uspešno upočasnijo staranje notranjih organov, srca in žil, kosti in možganov, s tem pa preprečujejo prezgodnje staranje.
Najpomembneje pri vsem skupaj pa je, da v primerjavi s terapijo pred desetletji ne povečujejo tveganja za karcinom dojke in tromboze, zmanjšajo pa verjetnost pojava osteoporoze, demence, raka debelega črevesa, znižujejo insulinsko rezistenco in vnetja v telesu, ohranjajo zdravje srca in žil.
Menopavza pogosto vpliva na spanec, spomin, razpoloženje in koncentracijo. Kako lahko ženske ohranijo mentalno jasnost in notranjo stabilnost v tem obdobju?
Hormoni uravnavajo številne procese v možganih in velika nihanja, ki so v obdobju menopavze lahko zelo izrazita. Ohranjanje notranje stabilnosti in bistrega uma je zagotovo poseben izziv. Dihalne vaje, meditacija, joga, higiena spanja, redna zmerna telesna aktivnost je samo nekaj tehnik, ki pomagajo uravnotežiti čustva in izboljšati počutje, še zlasti, če uspemo hkrati s tem še z ustrezno prehrano odpraviti insulinsko rezistenco in stabilizirati krvni sladkor, ki je eden glavnih vzrokov za velika hormonska nihanja v tem obdobju.
Preberite tudi:
Mnogo žensk poroča o spremembah v spolnosti – suhost nožnice, znižan libido, a tudi večjo čutnost in iskrenost do sebe. Kako razumeti te spremembe?
Gre za kombinacijo fizioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki se v tem obdobju intenzivno spreminjajo. Estrogen ima v telesu številne funkcije, a navzven najbolj opazen je vpliv na ciklus, sluznice in kožo. Ko se v obdobju perimenopavze zniža, se pojavijo gube, sluznica nožnice postane suha, včasih srbeča, pogosta so vnetja sečnega mehurja.
Močno vpliva tudi na uravnavanje čustev in odziv nanje, povečuje socialno navezanost in nekakšno potrebo po ugajanju in "reševanju sveta". Ko se nivo zniža, se ta želja zmanjša, občutek pretirane odgovornosti splahni in filter "potrpi, ugajaj, da ne bo problemov" počasi izzveni.
Pozornost ženske je bila do sedaj usmerjena na družino, kariero in vzdrževanje socialnih stikov, ko pa nivo hormonov in splošne energije upade, pa se spremeni tudi notranji kompas.
Ženske v obdobju »praznega gnezda«, ugotovijo, da sploh ne vedo, kje je njihovo mesto v družbi; marsikatera si vzame čas zase in počasi ter na novo postavi meje, cilje in želje.
Kako pomembno vlogo imata partner in družina pri sprejemanju transformacije ženske? Ali smo kot družba pripravljeni videti menopavzo kot del človeške povezanosti, ne kot izolacijo?
Pomembno je, da tako partner in družina kot celotna družba razumejo, da perimenopavzalne spremembe niso "samo v glavi", ampak gre v resnici za precej intenzivne biološke in nevrofiziološke spremembe, ki so tudi objektivno merljive in dokazljive. Okolica lahko žensko v tem obdobju podpre že s tem, da njenih težav ne jemlje kot pretiravanje, ampak z razumevanjem.
Enako velja za delovno okolje, v katerem ženska preživi večji del dneva. Že manjše sistemske prilagoditve, ki bi bile sicer koristne za vse, ne le perimenopavzalne ženske, lahko naredijo ogromno razliko - na primer kakšno izobraževanje na to temo, fleksibilen urnik, možnost dela od doma, mikropavze.
Podobno, kot nosečnici ne dovolimo težkih fizičnih nalog, bi lahko upoštevali hormonska nihanja tudi pri perimenopavzalnih sodelavkah. Podpora in razumevanje celotne družbe ženskam v obdobju hormonskih nihanj
ne bi smela biti privilegij, temveč sodoben in razumen pristop k zdravju in počutju posameznice in družbe kot celote.
V zadnjih letih je več žensk, ki o menopavzi govorijo javno – igralke, znanstvenice, poslovne voditeljice. Ali menite, da postaja menopavza nova tema emancipacije?
Na prvi pogled se morda zdi, da je menopavza najnovejša modna muha, vendar pa verjetno res lahko govorimo o novi obliki emancipacije. Menopavza je bila dolga leta obravnavana kot "ženski problem", o katerem se ne govori. Ženske v 40.- 60. letih so danes družbeno, ekonomsko in politično bolj vplivne kot katerakoli generacija pred njimi. S tem, ko so javno in brez sramu začele debato o tem, se je začel ne le spreminjati pogled na staranje, ampak tudi povečevati pritisk na zdravstveni sistem, delovno okolje in celotno družbo, da to obdobje jemljejo resno.
Ženske v srednjih letih so vse bolj vidne in slišane, deljenje izkušenj pa
ustvarja skupnost, razbremenjuje in daje občutek kolektivne podpore. Gre za sodoben val ženskega opolnomočenja, primerljiv z osvobajanjem pogovorov o spolnosti ali duševnem zdravju v prejšnjih generacijah.
Kakšno vlogo imajo gibanje, prehrana in življenjski slog pri uravnavanju simptomov? Je mogoče z zdravim življenjem nadomestiti del hormonskega ravnovesja?
Prehrana, gibanje in zdrav življenjski slog so pravzaprav glavno orodje, ki lahko bistveno olajša simptome menopavze. Hormonska nihanja so fiziološka in se jim brez hormonske nadomestne terapije ne moremo izogniti, lahko pa uravnotežimo njihove učinke. Zdrav življenjski slog nadomešča regulacijo, ne pa samih hormonov. S stališča dolgoživosti in vitalnosti je brez dvoma najučinkovitejša kombinacija pravilno nadomeščanja hormonov in zdrav življenjski slog.
Če bi menopavzo opisali kot simbolno poglavje v knjigi ženskega življenja – kaj bi bil njen naslov?
Če bi pisala celovito in nenaporno knjigo, ki bi bila namenjena opolnomočenju žensk, bi bil naslov na primer "Menopavza360st - močan prehod, nova jasnost in življenje, ki končno diha z enakim ritmom, kot ti."
Spraševala: Dr. Lucija Mulej
