Polovični delavnik: Zakaj bi bilo dobro delati samo 4 ure na dan?

Ljudje imamo v dnevu omejen čas, ko smo resnično produktivni. Vse, kar delamo dlje od tega, je v nasprotju z našo naravo, zmožnostmi in potrebami. Ravno zato nekateri strokovnjaki pravijo, da bi bil polovični delavnik lahko za ljudi optimalna izbira. 

Zagovorniki 4-urnega delavnika menijo, da bi morali ljudje delati, ko je njihova energija na višku, in da bi se morali v tem času osredotočiti na eno samo nalogo. Menijo tudi, da bi si morali ljudje vzeti odmore in dovolj spati, da bi se izognili pretiranemu stresu.

Manj dela, več produktivnosti

Koliko časa med svojim delavnikom sanjarite, brskate po spletu ali počnete nekaj, kar v resnici ni "delo"? Sploh v službi, ki zahteva veliko zbranosti in energije, je praktično nemogoče, da bi bili 100 % pri stvari skozi celoten čas dela.

8-urni delavnik je lahko smiseln za fizična dela. A vse več je služb, ki od nas terjajo manj fizične in veliko mentalne oziroma kognitivne energije - te pa imamo veliko manj, kakor za 8 ur dela.

S tem, ko bi svoje delavnike skrajšali na 4 ure, bi optimizirali svoje delo; zanj bi porabili manj časa, vendar bi zaradi boljše osredotočenosti lahko opravili enako ali celo... več dela.

Ne spreglejte:

• Zakaj je POROKA danes še vedno (ali še bolj) pomembno dejanje v partnerskem odnosu?
• Kdo je na prvem mestu: otrok ali partner?

Pomembna lekcija iz preteklosti

Morda se vam skrajšanje urnika za polovico zdi zelo drastična poteza, a v preteklosti se je to že zgodilo. Včasih so ljudje delali 16 ur vsak dan. Zanimivo pa je, da uvedba 8-urnega delavnika ni prav nič vplivala na produktivnost. Še več: v enem letu se je dobiček podjetja Ford, prve korporacije, ki je uvedla 8-urni delovnik, skoraj podvojil. Zaposleni so bili bolj zadovoljni in imeli so več prostega časa, kar je prispevalo tudi k večji zagnanosti v službi in posledično k večji produktivnosti.

Primeri iz prakse

Veliko svetovno znanih izumiteljev, raziskovalcev in poslovnežev se zaveda, kako zelo je 4-urni delavnik lahko koristen. Med posamezniki, ki so delali 4 ure na dan, sodijo Charles Darwin, Henri Poincare, Thomas Jefferson, Alice Munro in John le Carre.

Charles Darwin je zjutraj delal dvakrat po 90 minut, kasneje čez dan pa je delal še 1 uro. Matematik Henri Poincare je delal dopoldne od 10. do 12. ure in zvečer med 17. in 19. uro. Tudi G. H. Hardy, eden najuglednejših britanskih matematikov 20. stoletja, je delal le med 9. in 13. uro. Menil je, da so "štiri ure dnevno meja za matematika." Preostali čas je namenil sprehodom in igranju tenisa.

Ti uspešni ljudje niso delali v nedogled, temveč so delali pametno. Spoznali so, da je predolgo obremenjevanje uma kontraintuitivno neproduktivno. Namesto tega so delali, ko je bila njihova energija na vrhuncu.

Vrhunec produktivnosti po mnenju strokovnjakov ne more trajati več kot 90 - 120 minut. Po tem času nam začnejo misli bežati in lažje podležemo motečim dejavnikom. A če ta "energijski vrhunec" smiselno izkoristimo, lahko v tem času naredimo veliko. Josh Davis, avtor knjige Two Awesome Hours, je zapisal, da lahko človek več stori v dveh urah popolne osredotočenosti, kakor v celih dveh dneh delne osredotočenosti.

S tem, ko bi v službi preživeli manj ur, bi imeli več prostega časa za bližnje in za dejavnosti, ki nas izpolnjujejo. Na ta način bi tudi sami bili bolj sproščeni, srečni in zdravi, kar bi močno pripomoglo h kakovosti našega življenja.

Vir: scienceabc.com

• Preberite si še: 4 navade ljudi, ki so našli notranji mir
• Sara Idzig (plesno-gibalna psihoterapija): Vsaka travma se zapiše v telo (PODKAST)

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić