Ste vedeli, da je mijavkanje jezik, ki so ga mačke razvile posebej samo za ljudi?
Če vas vaša mačka ogorčeno pogleda in izreče malodušen "mjaaav". Morda ne govorite mačjega jezika, a njen pomen vam je verjetno jasen: "Nisi me še nahranil, ti človek!"
Domače mačke so edinstvene v načinu, kako uporabljajo svoj glas za komunikacijo s svojimi človeškimi spremljevalci – redko mijavkajo ena na drugo. Zakaj torej naši mačji prijatelji tako klepetajo z nami?
Odgovor je povezan z udomačitvijo, so za Live Science povedali strokovnjaki. Preden so se mačke pred skoraj 10.000 leti naselile pri ljudeh, so bile samotarke, sta zapisala John Bradshaw in Charlotte Cameron-Beaumont v knjigi "Domača mačka: biologija njenega vedenja" (Cambridge University Press 2000).
Ker so se mačke prednikov le redko srečevale z drugimi pripadniki svoje vrste, jim za komunikacijo ni bilo treba uporabljati svojih glasov. Namesto tega so se divje mačke sporazumevale prek svojega voha ali z drgnjenjem ali uriniranjem po predmetih, kot so drevesa. Tako se mačkam ni bilo treba soočiti iz oči v oči z drugimi mačkami, da bi jim lahko nekaj sporočile. To je še vedno način, kako mačke komunicirajo med seboj, je dejal John Wright, psiholog, ki preučuje vedenje živali na univerzi Mercer v Georgii.
Poglejte si še:
"Zakaj bi uporabljale vokalizacijo, ko pa je tako učinkovito uporabljati druge čute?" si mislijo mačke. Toda ljudje nimamo niti približno tako fino oblikovanega voha kot mačke. Zelo verjetno ne bomo cenili mačke, ki urin razprši po našem novem kavču. Torej, mačke komunicirajo s svojimi ljudmi na način, ki jim bo najverjetneje zagotovil, kar hočejo: z mijavkanjem. Tako vokalna komunikacija postane orodje.
Mnoge mačke celo razvijejo repertoar mijavkanja, da izrazijo različne potrebe in občutke ali izzovejo različne odzive. Na primer, vaša mačka vas lahko zgolj pozdravi, prosi, da jo spustite ven, vam pove, da ima dovolj vašega božanja ali zahteva hrano z glasnim mijavkanjem.
Mačje mijavkanje ljudem je tako delno naučeno vedenje. Vse mačke mijavkajo kot mucke, da bi pritegnile mamino pozornost, ko so poškodovane, prehlajene, lačne ali ko se pomotoma usede nanje. Medtem ko domače mačke prenašajo to vedenje v odraslo dobo, ga divje mačke (ali potepuške mačke brez lastnika, ki živijo na prostem) večinoma prerastejo.
Študija, objavljena v reviji Behavioural Processes, je pokazala, da so divje mačke veliko pogosteje renčale ali sikale kot udomačene mačke, ki so imele lastnike. Domače mačke pa so mijavkale veliko pogosteje in le proti ljudem, kar kaže na to, da so mijavkanje razvile kot jezik posebej za svoje ljudi. Z drugimi besedami, vaša mačka mijavka, ker se je zgodaj naučila, da s tem pritegne vašo pozornost.
Če vas zanima, kaj ima vaša mačka povedati, je mogoče spodbuditi njeno komunikacijo. Če se ljudje odzovejo z besedami in pozornostjo na mijavkanje svojih mačk, lahko z njimi ustvarijo skoraj da nekakšen pogovor. Če naredite svoje odzive dovolj pozitivne in dovolj predvidljive, da lahko sliši vaš glas, potem lahko mačka poskuša dobesedno komunicirati z vami.
Vir: Live Science
