Način ravnanja z denarjem se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Digitalna plačila, mobilne aplikacije in spletno bančništvo so postali del vsakdana, zato mlajše generacije z denarjem upravljajo precej drugače kot njihovi starši ali stari starši.
Baby boomerji in generacija X so odraščali v drugačnem finančnem okolju, zato se pogosto še vedno držijo pravil, ki so bila nekoč samoumevna. Mlajši pa mnoga od njih vidijo kot zastarela ali preprosto nepraktična.
1. O denarju se ne govori
Starejše generacije so bile vzgojene v prepričanju, da so plača, prihranki in finančne težave zasebna stvar. Pogovori o denarju so veljali za neprimerne ali celo nevljudne.
Mlajše generacije imajo drugačen pogled. Raziskava Bank of America je pokazala, da približno 60 odstotkov pripadnikov generacije Z odkrito govori o denarju, kar tri četrtine pa skuša tudi pri druženjih s prijatelji porabiti čim manj.
Milenijci in generacija Z verjamejo, da odprti pogovori o financah pomagajo pri boljšem načrtovanju, izmenjavi izkušenj in preprečevanju napak, ki so jih pri ravnanju z denarjem morda delale prejšnje generacije.
2. Varčevanje je vedno na prvem mestu
Baby boomerji in pripadniki generacije X so odraščali z mislijo, da je uspeh tesno povezan z rednim varčevanjem. Naučili so se, da je treba čim več prihodkov prihraniti za prihodnost.
Tudi mlajši se zavedajo pomena finančne varnosti, vendar denar pogosto namenjajo tudi za izkušnje, potovanja ali dejavnosti, ki jim izboljšajo kakovost življenja.
Poleg tega se mnogi zaradi visokih življenjskih stroškov sploh ne morejo osredotočiti na varčevanje. Velik del dohodka namreč porabijo za osnovne življenjske potrebe, kot so najemnina, gorivo in druge nujne življenjske stroške.
Takšnemu načinu porabe se pogosto reče »preživetvena poraba«, saj ne gre za razkošje, temveč za pokrivanje vsakodnevnih izdatkov.
3. Kreditnim karticam se je bolje izogniti
Veliko starejših je bilo vzgojenih v prepričanju, da kreditne kartice hitro vodijo v dolgove in izgubo nadzora nad financami. Zato še danes raje plačujejo z gotovino ali debetnimi karticami.
Mlajše generacije imajo do kreditnih kartic drugačen odnos. Če jih uporabljajo premišljeno in račune redno poravnavajo, jih pogosto vidijo kot uporabno finančno orodje, ki lahko pomaga pri ustvarjanju dobička in prinaša različne ugodnosti.
4. Shranjevanje računov
Papirnati računi so bili nekoč pomemben del spremljanja osebnih financ. Številni pripadniki generacij baby boom in X jih še vedno skrbno shranjujejo, saj želijo imeti pregled nad svojo porabo.
Mlajši pa večinoma uporabljajo digitalne bančne aplikacije, kjer lahko vse nakupe preverijo v nekaj sekundah. Zaradi tega papirnatih računov pogosto sploh ne vzamejo, marsikdo pa se je odpovedal tudi klasični denarnici, saj ima plačilne kartice in druge dokumente shranjene na telefonu.
6. Osebno urejanje bančnih opravkov
Mlajše generacije večino bančnih storitev opravijo prek mobilne aplikacije ali spletne banke. Nakazila, plačila računov in preverjanje stanja na računu lahko uredijo kjer koli in kadar koli.
Pri starejših generacijah je slika drugačna. Še vedno pogosto obiščejo bančno poslovalnico, tudi za povsem običajne dvige ali pologe gotovine. Nekateri raje stopijo do bančnega uslužbenca, kot da bi uporabili bankomat.
Po podatkih raziskave organizacije AARP kar 85 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, bančne storitve še vedno raje opravlja osebno v banki ali hranilnici. Mlajšim pa je veliko bližje digitalno bančništvo, saj jim omogoča hitrejše in enostavnejše upravljanje financ.
Prirejeno po: yourtango.com
