Zapis z naslovom "Moj izziv soočanja z jezo", avtorice Anemarije Kovačič.
Pride dan, ko enostavno ne gre. Enostavno ne zmoreš več držati visoke vibracije. Zgodi se, ko ti življenje na pot postavi izziv. Moj izziv je bil, ko so me prosili, da pomagam človeku, človeku, ki je čista tema, človeku, ki je v življenju storil res veliko grdih in groznih stvari. In boj se je začel. Prosila sem vsa bitja Luči, da mi pomagajo biti brezpogojna ljubezen. Sama sem si dopovedovala, da sem Luč in Ljubezen. In jeza je v meni kar naraščala. Govorila sem si "bodi sočutje" in iz glave mi nikakor niso šle stvari, ki jih je ta človek storil.
Z lahkoto sem v življenju odpuščala ljudem, tega pa res nisem zmogla. Saj sem tu imela v sebi globoko rano. Popolnoma sem se čustveno odzvala. In ko sem bila v tej vibraciji jeze, se mi je očitno zgodilo še to, da sem stopila še v kolektivno zavest jeze. Jeza se je kar krepila in naenkrat sem bila jezna na vso temo tega sveta, na vso korona manipulacijo, na vse gorje, ki ga povzroča človek iz teme. Občutila sem veliko veliko žalost in v tistem trenutku veliko nemoč. Ko sem želela ven iz tega, ni šlo. Ker je jeza zelo težka zavest in ko občutimo jezo, se umakne vse racionalno razmišljanje. Postanemo žrtev. Z velikim naporom sem rekla NE. Ne bom žrtev tega. Jaz bom kreator svojega počutja. Res veliko napora je potrebnega, da prideš ven iz te zavesti. Ima težo. Ima moč. Še enkrat sem rekla NE. Ne bom žrtev tega čustva in tega občutja. Ozavestila sem znanje, kako se soočiti s težkim čustvom.
Najprej sem dovolila sebi, da občutim to jezo. Da gre skozi vsako celico telesa. Čutila sem jo in hkrati postala ZUNANJI OPAZOVALEC. Od kje je prišla ta jeza, kakšne občutke mi povzroča. Imam možnost, da izberem več Ljubezni, več sočutja. In del mene se je spet boril: "Ne moreš biti sočutna do take zlobe." In spet sem postala zunanji opazovalec in se odločila, da nočem biti več žrtev tega in nočem več izkušati te jeze. Dovolj je že bilo. Že pol dneva sem se ukvarjala s tem. NE. Ne bom žrtve. Jaz sem kreator. Jezo sem ločila od tistega, kar jo je povzročilo. Ločila sem čustva. Izbrala sem, da sem Ljubezen in Luč. In z globokim dihanjem, s pošiljanjem Luči in Ljubezni sami sebi in temi, s pomočjo bitij Luči in Ljubezni je počasi teža jeze začela izgubljati moč. Bolj kot sem se oddaljevala od čustva, lahkotneje je postajalo.
Zagotovo drži, da bolj ko bomo zmogli biti zunanji opazovalec, lažje nam bo osvobajati se težkih čustev. Kot zunanji opazovalec bomo dojeli, da smo kreator in ne žrtev. In če vse to objamemo še z močjo naše Ljubezni, vedimo, da smo s tem stransformirali delček starega težkega sveta. Da smo pridodali še en kamenček Svetlobe pri gradnji Nove Zemlje.
Skozi nas se rojeva Nova Zemlja. In Ljubezen je tista, ki zmore. Ki dvigne vibracijo. Ki nas opolnomoči, da smo mi kreatorji svojega življenja, ki ga želimo živeti. Na koncu vedno zmaga Ljubezen. Samo vprašanje časa je.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
