22-letnica in 76-letnica sta postali najboljši prijateljici: "Pomaga mi, da ostajam mlada."

17. 11. 2026
22-letnica in 76-letnica sta postali najboljši prijateljici: "Pomaga mi, da ostajam mlada." (foto: ai)
ai

Med 22-letno Iono Leaf in 76-letno Judith Chapman je kar 54 let razlike, a pravita, da jima je prijateljstvo povsem spremenilo življenje.  

Druženje z ljudmi različnih generacij nas lahko obogati na načine, ki se jih pogosto niti ne zavedamo. Starejši nam lahko predajo dragocene življenjske izkušnje, modrost in drugačen pogled na težave, ki se nam v določenem trenutku zdijo nepremostljive.

Mlajši pa lahko v njihovo življenje vnesejo svežo energijo, radovednost, nove ideje in drugačen pogled na svet. Takšna prijateljstva nas učijo, da ne sodimo ljudi po letih, ampak po tem, kdo v resnici so. In včasih lahko prav v človeku, za katerega si nikoli ne bi mislili, da imamo z njim kaj skupnega, najdemo enega svojih najbližjih prijateljev.

Zgodba Ione in Judith

Spoznali sta se v cerkvi v angleškem Cheltenhamu, kjer je Iona takrat študirala, Judith pa je bila cerkvena oskrbnica. Iona pravi, da jo je starejša gospa takoj pritegnila s svojim videzom in energijo. "Bila je tako barvita, vedno lepo urejena in videti je bila res zanimiva. Spraševala sem se, kdo je ta ženska."

A tisto, kar ju je zares povezalo, ni bil kakšen globok pogovor o življenju, temveč Judithin maček Maximus. "Začela sem se kar sama vabiti k njej na čaj, samo zato, da sem lahko božala mačka," se v smehu spominja Iona.

Iz občasnih obiskov se je počasi razvilo prijateljstvo. Judith je mlajšo prijateljico začela voziti na izlete po slikoviti pokrajini Cotswolds, ki je Iona kljub večletnemu bivanju v bližini še ni poznala. Pozneje ji je zaupala tudi varstvo svojega mačka, kadar je odpotovala.

"Potem očitno nisem bila jaz tista, ki je zaslužna za najino prijateljstvo, ampak maček," se pošali Judith in doda, da je Maximus žal že poginil. "Ampak jaz sem še vedno prihajala na obisk," ji odvrne Iona.

"Iona je odločena, da se ne bom postarala"

Danes živita približno 210 kilometrov narazen, a kljub temu vsak mesec skupaj preživita konec tedna. Pred kratkim sta se vrnili tudi s skupnih počitnic na Škotskem. Družijo ju ljubezen do kuhanja, umetnosti in mode ter dolgi pogovori o življenju. Iona rada kvačka, Judith pa jo je naučila plesti.

Toda Judith pravi, da ji mlajša prijateljica daje predvsem motivacijo, da ostaja aktivna in radovedna.

"Pomaga mi, da ostajam mlada. Ves čas me spodbuja. Sprašuje me, zakaj ne hodim vsak dan na sprehod, in me opozarja, naj ne izpuščam pilatesa. Iona je zelo odločena, da se ne bom postarala," pove v smehu.

Seveda se ne strinjata vedno. "Veliko se pričkava, skoraj tako kot bratje in sestre," prizna Iona.

A prav v tem je po njunem mnenju čar pristnega prijateljstva. Lahko sta popolnoma iskreni, ne da bi se bali, da bi s tem ogrozili svoj odnos. Judith, ki nima svojih otrok, bo letošnji božič preživela z Iono in njeno družino.

"Starejši mislijo, da smo ves čas na telefonih, mladi pa, da so oni imeli vse"

Prijateljstvo je obema pomagalo preseči tudi predsodke o drugih generacijah. Iona pravi, da mladi pogosto gledajo na starejše kot na ljudi, ki so imeli v življenju veliko več priložnosti.

"Hišo so lahko kupili za pet malin, njihove pokojnine pa so ogromne," se pošali.

Po drugi strani pa imajo starejši o mladih pogosto predstavo, da so ves čas prilepljeni na telefone, neskončno brskajo po negativnih novicah in se sploh ne znajo več pogovarjati.

Toda ko človeka zares spoznaš, ugotoviš, da starost pove presenetljivo malo o tem, kdo je.

"Med generacijami imamo toliko skupnega," poudarja Iona. In prav to sta ugotovili tudi sami. Čeprav na svet gledata z različnih zornih kotov in ju ločuje več kot pol stoletja življenjskih izkušenj, njuno prijateljstvo temelji predvsem na vsem, kar ju povezuje.

Vir: BBC

Dr. Anica Mikuš Kos in Ema Randl: "Je psihoterapija edina rešitev?"