Se vam je že zgodilo, da ste odšli v drugo sobo, nato pa v trenutku pozabili, po kaj ste prišli? Ta pojav je veliko pogostejši, kot si mislite, in ima celo svoje znanstveno ime.
V zadnjih letih nas strokovnjaki za osebno rast pogosto spodbujajo, naj si v življenju vzamemo več prostora zase. Toda včasih imamo težave že s tem, da se spomnimo, zakaj smo sploh vstopili v določen prostor.
Morda ste odšli v kuhinjo po kozarec vode, a ko ste stopili skozi vrata, niste več vedeli, kaj ste želeli. Ali pa ste šli v spalnico po telefon, nato pa se zmedeno ozrli po prostoru in poskušali ugotoviti, zakaj ste tam.
Če se vam to dogaja, niste edini. Za takšno pozabljivost obstaja celo nevroznanstvena razlaga.
"Vaši možgani ob prehodu skozi vrata v bistvu izbrišejo kratkotrajne misli, podobno kot bi zaprli zavihek na telefonu," pojasnjuje dr. Sanam Hafeez, nevropsihologinja iz New Yorka in direktorica centra Comprehend the Mind.
Poudarja, da je pojav povsem običajen in se dogaja vsem, zato sam po sebi še ne pomeni, da je z našim spominom kaj narobe.
Možgani namreč uporabljajo okolico kot nekakšno oporo za spomine. Ko se okolje spremeni, lahko izgubimo misel, ki je bila povezana s prejšnjim prostorom.
Ta pojav strokovnjaki imenujejo "učinek vrat" (angl. doorway effect).
Vendar pa lahko pogosto pozabljanje razkriva tudi določene vedenjske vzorce in osebnostne značilnosti.
Ali je normalno, da pozabimo, zakaj smo vstopili v sobo?
Po besedah dr. Hafeez je takšna pozabljivost običajna, kadar se pojavlja občasno, še posebej če smo utrujeni, zaposleni ali imamo veliko skrbi.
"Vaši možgani opravljajo svoje delo in hkrati obdelujejo ogromno informacij. Včasih kakšna manj pomembna misel preprosto izpade," pojasnjuje. Pomembna pa je beseda "občasno".
Če se pozabljanje pojavlja nenehno, se sčasoma stopnjuje ali ga spremljajo drugi znaki, kot so zmedenost, ponavljanje istih vprašanj ali pozabljanje stvari, ki smo jih pravkar naredili, je priporočljivo obiskati zdravnika.
Pozabljanje pa ni vedno povezano s telesnim zdravjem. Včasih je povezano z načinom razmišljanja, stresom ali preprosto s tem, da smo po naravi nekoliko raztreseni in hitro prehajamo med različnimi nalogami.
Psihologinja izpostavlja sedem lastnosti, ki jih lahko imajo ljudje, ki pogosto pozabijo, zakaj so vstopili v sobo.
1. Pogosto so globoki misleci
Ljudje, ki pozabijo, zakaj so vstopili v sobo, lahko na prvi pogled delujejo raztreseno ali nepazljivo. Toda po besedah dr. Hafeez je lahko resnica povsem drugačna.
Pogosto gre za ljudi, ki veliko razmišljajo.
"Njihovi možgani so že tri korake naprej in načrtujejo naslednjo stvar, zato trenutna naloga izgubi prednost, še preden jo dokončajo," pojasnjuje.
Takšni ljudje lahko hkrati razmišljajo o več različnih vprašanjih, načrtih ali zamislih, zato jim preprosta vsakodnevna opravila hitro uidejo iz misli.
2. Poskušajo opravljati preveč stvari hkrati
Naši možgani niso ustvarjeni za učinkovito opravljanje več zahtevnih nalog hkrati. Ena od raziskav je pokazala, da je pri večopravilnosti resnično učinkovitih le približno 2,5 odstotka ljudi. Večina nas v resnici ne opravlja več nalog hkrati, temveč zelo hitro preklaplja med njimi.
Ljudje, ki pogosto pozabijo, zakaj so vstopili v sobo, lahko poskušajo v mislih usklajevati preveč stvari naenkrat.
"Ko možgani žonglirajo s petimi stvarmi hkrati, so majhni nameni prvi, ki jih izgubimo. Prehod skozi vrata pa to samo še dodatno spodbudi," pravi psihologinja.
3. Pogosto so pod stresom ali preobremenjeni
Eden od razlogov za takšno pozabljivost je lahko tudi stres. Kadar smo zaskrbljeni ali preobremenjeni, imajo možgani manj razpoložljive pozornosti za drobne vsakodnevne naloge.
"Zaposlen in tesnoben um ima manj prostora za ohranjanje majhnih misli, zato te veliko lažje izginejo," pojasnjuje dr. Hafeez.
Če imate veliko obveznosti, nenehno razmišljate o težavah ali se težko sprostite, lahko opazite, da pogosteje pozabljate manj pomembne stvari.
4. So ustvarjalni
Po besedah psihologinje se takšna pozabljivost lahko pogosteje pojavlja tudi pri ustvarjalnih ljudeh. Mednje lahko sodijo umetniki, pisatelji, oblikovalci, ljudje, ki delajo v marketingu, ali posamezniki, ki radi ustvarjajo v prostem času.
"Ustvarjalni ljudje po naravi hitro preskakujejo med idejami, zato lažje izgubijo preprosto misel sredi dejavnosti," pojasnjuje.
Njihovi možgani lahko med povsem običajnim opravilom že razvijajo novo zamisel ali razmišljajo o ustvarjalnem projektu. Zato lahko pozabijo, kaj so želeli narediti pred nekaj trenutki.
5. Veliko časa preživijo v svojih mislih
Nekateri ljudje so skoraj nenehno zatopljeni v razmišljanje. Premlevajo pretekle dogodke, načrtujejo prihodnost, analizirajo odnose ali razmišljajo o različnih življenjskih vprašanjih. Zaradi tega lahko manj pomembne vsakodnevne naloge hitro izgubijo njihovo pozornost.
"Če ves čas poglobljeno razmišljate o nečem, vaši možgani ne bodo dali prednosti majhni misli, kot je 'pojdi po škarje'. Zaposleni so s pomembnejšimi stvarmi," pravi dr. Hafeez.
6. Lahko so zelo bistri
Morda najbolj presenetljiva ugotovitev psihologinje je, da so ljudje, ki pogosto pozabijo, zakaj so vstopili v sobo, lahko tudi zelo bistri. Takšna pozabljivost namreč ni nujno znak slabega spomina. Včasih je povezana z zelo aktivnim umom, ki nenehno obdeluje informacije, razvija zamisli in prehaja med različnimi mislimi.
"To se pogosteje dogaja ljudem, katerih možgani so zelo aktivni. Zato je lahko pozabljanje, zakaj ste vstopili v sobo, včasih znak zaposlenega in dejavnega uma, ne pa uma, ki peša," pojasnjuje.
Pri tem pa velja poudariti, da sama pozabljivost ni dokaz visoke inteligentnosti.
Kako preprečiti učinek vrat?
Če vas takšna pozabljivost moti, psihologinja predlaga tri preproste strategije.
1. Preden se odpravite v drugo sobo, na glas povejte, kaj boste naredili
Če greste v spalnico po telefon, si na glas recite: "Grem po telefon." Ko svojo namero izgovorite, jo možgani obdelajo tudi prek sluha, kar lahko pomaga pri pomnjenju.
"V trenutku, ko svojo namero ubesedite, jo utrdite še prek drugega čuta. Možgani si jo zato lažje zapomnijo, kot če bi o njej samo tiho razmišljali," pojasnjuje psihologinja.
2. Za dve sekundi se ustavite pred vrati
Namesto da bi hiteli iz prostora v prostor, se za trenutek ustavite. Spomnite se, zakaj ste se sploh odpravili v drugo sobo. Ta kratek premor lahko pomaga ohraniti namero v spominu, še preden sprememba okolja preusmeri vašo pozornost.
3. Vrnite se tja, kjer se je misel pojavila
Če ste že pozabili, kaj ste želeli narediti, se vrnite v prostor, iz katerega ste prišli. Ker je spomin pogosto povezan z okoljem, vam lahko vrnitev na prvotno mesto pomaga priklicati pozabljeno misel.
Kdaj je pozabljivost lahko razlog za skrb?
Čeprav je učinek vrat običajen pojav, psihologinja opozarja, da vseh težav s spominom ne smemo pripisati zgolj raztresenosti. Posebej pozorni moramo biti, kadar se pozabljivost sčasoma izrazito stopnjuje ali jo spremljajo druge težave.
Če se ne morete spomniti znanih imen in obrazov, pozabljate, kako opraviti stvari, ki ste jih že neštetokrat naredili, ali se pogosto počutite zmedeno, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.
Občasna pozabljivost je običajen del vsakdanjega življenja, izrazite in napredujoče spremembe spomina pa si zaslužijo strokovno obravnavo.
Vir: Parade, Beth Ann Mayer
