DOVOLIŠ, DA SE DOTAKNEM TVOJEGA SRCA?
Dovoliš, da se Te dotaknem?
Zares dotaknem Tvojega Srca.
Tvoja duša mi pravi, da ja.
Najprej dotaknem tiste tvoje temne plati,
za katero si se dolgo pretvarjala, da je ni.
A si jo po tihem rotila, da te zapusti.
Da te pusti živeti, pusti leteti.
Da ti dovoli zares hrepeneti.
Dovoliš, da se dotaknem tiste tvoje plati, ki imamo jo vsi?
Tiste tvoje lepe … žalosti.
Dovolim.
Pomagaj mi odkriti vse moje senčne plati,
da jih še nekoliko drugače osvetlim,
jih v dragulje pretopim in svobodno poletim.
Bodi zemlja, po kateri moja voda prosto teče.
Pusti mi moje globine.
Naj Te ne bo strah višine.
Letela bova visoko in se spuščala globoko.
Nežno sklonil si glavo,
kot da pred vhodom v Tempelj spoštljivo čakaš, da odprem svoja vrata.
Odprem vrata svojega Srca.
Vedel si, da pot vodi skozi temo,
a vedel nisi, kako temna je ta noč.
Zato si čakal. Čakal, da prižgem Luč in naju popeljem.
Kot da pot dobro poznam, si sledil.
In ko bila sem pripravljena, pripravljena se predati, si prevzel.
Prevzel vse občutke, ki so dvigovali se in se vrtinčili okrog mojega Srca.
Dvignil si jih v višave, da poleteli so v nebo.
Dovolil si jim leteti, kot mavrica onkraj znanega nedolžno drhteti.
Samo drhteti.
Vztrajal si.
Vztrajal vse, dokler nisem bila pripravljena sama Sebe v celoti objeti.
Objeti radost in veselje.
Pa vse srčne želje, ki čakale so…
Čakale, da se odprem.
Odprem temu, kar dalo mi je živeti.
Dalo čutiti.
Dalo Ljubiti.
Dalo preprosto Biti.
Gledal si me, kot bi po moji notranjosti potoval
in poti občasno menjeval.
Poznala sem jih in jih spoznavala.
Sproti risala in ovire brisala.
Risala poti, ki jih prehoditi še želim.
Brisala tisto, kar na poti mi je stalo
in poleteti mi ni dalo.
Vedela sem, da pripravljena sem na vzlet.
A čakala sem.
Čakala na trenutek pravi.
Čakala, da bi se v polnosti lahko predala.
Vedela sem, da znam Ljubiti.
Vedela, ker sem se nekoč, davno tega odločila priti.
Kaj zdaj, se vprašam?
Obstanem in vdihnem.
Nikamor se mi več ne mudi,
kajti zdaj vse dragoceno v meni živi.
Vse, kar dolgo sem iskala,
v Srcu sem spoznala.
Z nedolžnostjo v sebi razvozlala
in v svojo resnico skovala.
Zato obstanem in vdihnem.
Tokrat vdihnem Sebe.
Z Ljubeznijo, Irena
- Preberite si še: Zakaj sploh potrebujemo drugo osebo?
ali pa si oglejte oddajo: Urban Urbanc in S.Irene: Čas je, da moški in ženska zaplešeta ples harmonije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
