Z obuditvijo svoje naravne sposobnosti sporazumevanja z živalmi lahko pridobimo ogromno. Ta zmožnost lahko prispeva h globljemu razumevanju drugih živali in k večjemu zavedanju, da smo lahko povezani z vsem življenjem.
Tukaj je tudi širši pogled: okrepi se naša naklonjenost do okolja in sonaravnosti. Če vadimo sporazumevanje z živalmi, se začnemo spominjati, da imamo svoje mesto v naravi kot del nje, in razvijemo spoštovanje do naravnih virov, ki nam omogočajo življenje.
V knjigi Sporazumevanje z živalmi nas svetovno znana živalska komunikatorica Pea Horsley uči osnov sporazumevanja z živalmi, da bi nam omogočila intuitivno sporazumevanje z živalmi, ki jih imamo radi. Vodi nas skozi osnovne priprave za umirjanje telesa in uma, v nadaljevanju pa skozi svoj uspešni pristop »od srca k srcu« v petih korakih za ustvarjanje globoke duhovne povezave z živaljo, ki so:
• globoko sproščanje,
• zbistritev misli,
• telesni pregled,
• prizemljenost,
• odpiranje srca.
»Vsaka žival ve več kot vi.«
POGLAVAR JOSEPH, voditelj ameriškega indijanskega plemena Nez Perce
Priprava na sporazumevanje z živalmi
Vaja: Prisluhnimo čutom
Pri eni od najpreprostejših vaj, kako prisluhniti čutom, posvečamo vso pozornost enemu čutu hkrati. To raje počnemo zunaj na kraju, ki ga ne poznamo, če pa to ni mogoče, je dovolj, če ste kjer koli na prostem ali notri. Traja samo deset minut. Podrobnosti lahko posnamete na telefon, na koncu pa preštejete.
· Sedite ali stojte na prostem – kakor vam je ljubše.
· Zaprite oči in se sprostite z nekaj globokimi vdihi.
· Poslušajte zvoke
Osredotočite se na vse, kar slišite. V mislih sestavite seznam vsaj 20 zvokov. Bodite natančni. To je ključno. Podrobnosti vam bodo pomagale izostriti čute. Namesto da bi opazili, na primer, da slišite avtomobil, bodite pozorni na njegovo premikanje, smer, hitrost, zvok, ki ga oddaja pri pospeševanju ali zaviranju. Enako naredite s pticami. Ne posvečajte pozornosti samo dejstvu, da jih slišite, temveč bodite pozorni na njihov zvok, razdaljo od vas, smer, v katero se gibljejo, in to, koliko jih je po vašem mnenju.
· Zaznavajte občutke
Preidite na telesne občutke, kot je sonce, ki vam greje levo stran telesa, kot so lasje, ki vas požgečkajo po licu, ko vam jih rahel vetrič nežno povleče čez obraz, temperatura rok ali bolečina v križu. Naštejte vsaj 20 telesnih občutkov.
· Zaznavajte čustva
Preidite na čustva, ki vas obhajajo. Kako je biti v okolju, v katerem ste, s sončnimi žarki na koži? Kakšni občutki vas obhajajo osebno o samem sebi? Kakšni o službi, igri, pustolovščinah, potovanjih? Ali potrebujete tišino in samoto? Ali potrebujete družbo prijateljev? Prisluhnite svoji čustveni pokrajini v tem trenutku.
· Vohajte
Potem poskušajte opaziti karseda veliko vonjev. Vdihavajte skozi nos in jih poskušajte poimenovati: izpušni plini, gnoj, vonj po sivki ... Vonjate lahko celo svoj telesni vonj.
· Okušajte
Nato se posvetite tistemu, kar okusite. Najprej opazite vse, kar okusite v ustih, na primer postano kavo ali ostanke jutranjega kolačka. Nato vdihavajte skozi usta in poskusite dodati še kakšen okus, na primer tistega po vlažnem zraku, cigaretnem dimu, travi ali prsti. Ta naloga je težja in zelo povezana z vonjem, ampak kljub temu poskusite. Mogoče boste presenetili samega sebe.
· Glejte
Odprite oči in ne spreglejte ničesar, kar vidite. Ne pozabite biti podrobni. To, da opazite »drevesa«, je navadna lenoba. Kje so glede na vas? Koliko jih je? Ali veste, katere vrste so? Ali so pri miru ali se njihove veje zibajo v vetru? Ali vidite živali? Kaj delajo? Ali se gibljejo ali so pri miru? Če se gibljejo, v katero smer se in s kakšno hitrostjo? Bodite pozorni na stvari, ki so daleč in blizu, in dodajte vse opisne podrobnosti, ki jih lahko. Ta čut je gotovo najlažji, saj se ljudje zelo zanašamo na vid, zato naštejte vsaj 20 stvari, ki jih vidite, in to karseda podrobno.
Cambriška deklaracija o zavesti
7. julija 2012 se je na posvetu o zavesti v človeških in nečloveških živalih, ki so ga priredili v spomin Francisu Cricku, zbrala mednarodna skupina uglednih kognitivnih nevroznanstvenikov, nevrofarmakologov, nevrofiziologov, nevroanatomov in računskih nevroznanstvenikov, da bi razpravljala, ali imajo živali zavest. Izid spominskega posveta je bila s takšnim sklepom: »Nečloveške živali imajo nevroanatomske, nezvrokemične in nevrofiziološke osnove zavestnih stanj skupaj z zmožnostjo kazati hotno vedenje, zato iz teže dokazov izhaja, da ljudje niso edini z nevrološkimi osnovami, ki porajajo zavest. Nečloveške živali, med katerimi so vsi sesalci in ptice ter številna druga bitja, vključno s hobotnicami, imajo prav tako te nevrološke osnove.«
Vrhunski znanstveniki so dokazali in javno razglašajo to, kar številni ljubitelji živali vemo že od nekdaj: živali imajo zavest. Bitja so, ki se zavedajo, imajo inteligenco in zmožnost prepoznati sama sebe, doživljati čustva in se odločati, zato nanje ni več mogoče gledati kot na neživa bitja brez občutkov.
Predolgo smo tajili bolečino in trpljenje živali ter imeli svoje ravnanje z njimi za sprejemljivo, češ da »živali ne čutijo«. Ta trditev še zdaleč ne drži, še bolj pa dih jemlje to, da živali vedo, kaj jim delamo. Znanstveniki, ki so podpisali deklaracijo, se strinjajo, da veseli pes na vašem kavču ali čudovita mačka v vašem naročju in vse druge zverinice v vašem življenju niso brezčutni stroji – so veličastna, bistra in čuteča bitja, ki izkušajo zavest. Nečloveške živali so takšne kot mi. Ali če povemo drugače, mi smo takšni kot one!
Več v knjigi Sporazumevanje z živalmi, vodniku za vzpostavljanje globlje povezanosti z živalmi po korakih na povezavi: https://www.gnostica.si/zbirke/sporazumevanje-z-zivalmi
Tekst: Mirela Smajić; www.izbranozmirelo.si
Morda vas zanima tudi
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
