Nizozemski igralec Tim je naredil življenjski preobrat; zapustil je Nizozemsko in živahni London ter si skupaj s sodelavko Vivien, pol Srbkinjo, rojeno v Londonu, ustvaril nov dom na starem podeželskem posestvu v bližini Vršca. Iz zapuščene domačije sta ustvarila pravi mali raj.
V pogovoru za YouTube kanal Attic Life je Tim odkrito spregovoril o tem, zakaj je igralsko kariero zamenjal za delo na zemlji, kaj ga je najbolj navdušilo v Srbiji, kako so ga spremenili sosedje, zakaj meni, da so Srbi nekaj posebnega, in zakaj se ne more upreti domači marelični rakiji.
Iz mesta na podeželje
Mnogi so se spraševali, zakaj sta evropsko metropolo zamenjala za majhno srbsko vas. Tim pravi, da v življenju sicer veliko izbiramo sami, včasih pa življenje izbira namesto nas.
»Moja igralska kariera na Nizozemskem ni šla najbolje. Naveličal sem se nenehnega boja za delo in želel sem si bolj zdravega življenja, zdrave hrane in nečesa povsem drugačnega. Vedno sem sanjal o tem, da bi zgradil svojo hišo ter imel svojo zemljo in živali. Bilo je izjemno težko, a danes, ko pogledam, kaj sva ustvarila, sem na to zelo ponosen,« pravi.
Sprva sta več mesecev na leto preživela v Srbiji, kjer sta obnavljala posestvo, nato pa se vračala v London zaradi dela. Kljub temu ga je nekaj hitro prepričalo.
»Najbolj me je prevzela svoboda. Tukaj lahko preprosto počnem, kar želim. Spomnim se, da sem Vivien rekel, da sem mesta tako sit, da bi me osrečilo že to, da bi ves dan prenašal drva z enega konca dvorišča na drugega.«
Največji kulturni šok? Birokracija.
Vivien, ki ima srbske korenine, je v Srbijo sicer prihajala že kot otrok, vendar priznava, da jo je po selitvi najbolj presenetila birokracija.
»Srbščine se nisem nikoli učila v šoli, zato moj besedni zaklad ni popoln. Jezika sem se učila pri babici in dedku v Vršcu, kamor sem prihajala vsako leto. V vsakdanjem življenju nisem doživela posebnega kulturnega šoka, razen ko je bilo treba urejati dokumente na banki ali pošti. Takšne stvari tukaj trajajo precej dlje, kot sem bila vajena v Angliji.«
»Takšne topline nisem doživela nikjer drugje.«
Oba poudarjata, da ju je najbolj presenetila odprtost ljudi.
»Srbi so zelo srčni in odprti do tujcev. Hitro vzpostavijo oseben stik in te sprejmejo medse. Takšne topline nisem doživela nikjer drugje, še posebej ne v Angliji,« pravi Vivien.
Tim dodaja, da prav občutek skupnosti pomembno prispeva tudi k dobremu zdravju.
»Čez tri tedne bom dopolnil 44 let in ljudje pogosto pravijo, da jih ne kažem. Jem veliko svežih zelišč, kakovostno meso in veliko delam na vrtu. A mislim, da je za zdravje pomembno tudi to, da si povezan z ljudmi.«
Navdušila ju je iznajdljivost ljudi
Posebej občudujeta tudi sposobnost ljudi, da z malo ustvarijo veliko.
»Tukaj ljudje znajo pripraviti ajvar, fermentirati hrano, speči kruh, narediti sir … Z zelo malo denarja in sredstev ustvarijo ogromno. Na Nizozemskem si skoraj ne moreš predstavljati, da bi doma izdeloval žgane pijače in jih ponudil gostom. Tukaj pa je to del življenja. Ta samostojnost je nekaj, k čemur na Zahodu mnogi stremijo, v Srbiji pa je za marsikoga preprosto način življenja.«
Rakija, fižol in drugačen pogled na življenje
Z leti sta prevzela tudi številne lokalne navade.
»Največja sprememba je odnos do ljudi. Če kdo pride na obisk, preprosto preneham delati in dve uri sedim z njim. Na Nizozemskem je skoraj vse podrejeno delu. Prav tako prej nikoli nisem jedel fižola, danes pa ga obožujem.«
Nasmejano prizna še, da je viski zamenjal za domačo rakijo.
»Rakija je najboljša žgana pijača na svetu. Najraje imam marelično. Če je domača in ni presladka, me naslednji dan ne boli glava.«
Ob tem pa v smehu doda še opozorilo:
»Rakija je čudovita, a tudi nevarna. Ne znam ostati pri enem kozarčku.«
»Odkar sem tukaj, se je nekaj v meni spremenilo.«
Vivien pravi, da danes na življenje gleda drugače.
»Počasi sem se umirila in začela drugače razmišljati. Tukaj se res počutim doma in imam občutek, da pripadam tej državi.«
Podobno razmišlja tudi Tim.
»Sem sem prišel zato, da bi delal napake, ustvarjal z rokami, gradil, obdeloval zemljo. Na Nizozemskem si nikoli ne bi mogel privoščiti toliko zemlje ali tako velike hiše. Vedno pravim, da sem milijonar v dinarjih – in tako se tudi počutim.«
Vir: stil.kurir.rs
https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/zivljenje-dalmacija-hvar-osebna-zgodba/