Silva Mlekuž (Srebrna Puščica): Ženska, ki so jo poklicale živali

Kot pravi Silva nas žival fascinira preprosto zato, ker pooseblja energije, v katerih se v nekem obdobju nahajamo. Ko pride kot pomočnik, se pojavlja samo, dokler ne dojamemo njenega sporočila. Ko pa v svojem življenju pridemo do točke, da svoje bistvo v celoti živimo, se je zavedamo ves čas. Reče se ji žival moči. 

Niti ene živali ni, ki v sebi ne bi imela pomembnega sporočila.

Lev nam na primer sporoča, da se zanesemo na notranjo moč in delujemo v smislu moške energije. Kit kaže, da tistega, kar je v življenju vredno, ne potrebujemo tehtati, ker pretehta samo. Orel je simbol za predajanje s tokom in sprejemanja življenja takšnega kot je, brez opredeljevanja na dobro ali slabo. Volk je kot samostojna figura simbol individualnega samouresničenja, neodvisnega od vpliva ljudi, v skupnosti pa je simbol najbolj trdnega in funkcionalnega povezovanja. 

S Silvo skozi pogovor prepletava živalska sporočila z življenjskimi modrostmi, se dotakneva trenutne situacije, v kateri se nahajamo in širiva obzorja pri sprejemanju vsakodnevnih okoliščin. 

"Podcast" lahko tudi poslušate tukaj. 

IRENA: Moja gostja je Silva Mlekuž, Srebrna Puščica, Gozdna Ženska ali preprosto Silva. Ženska, ki so jo nekoč poklicale živali in jo skozi življenje vodi njihov šepet. Silva je veliko bolj prizemljena, kot se morda sliši ta opis. Njena neprekosljiva kvaliteta je zagotovo podajanje velikih življenjskih modrosti na najbolj preprosto možen način. 

Draga Silva, lepo pozdravljena. 

SILVA: Irena, najprej hvala lepa za tako žlahten opis. Lep pozdrav tebi in vsem najinim poslušalcem oz. bralcem.

IRENA: Najin pogovor bi rada začela z vprašanjem, kaj je tvoj najbolj osvetljeni vrhunec današnjega dneva? 

SILVA: Popoldne se mi je spontano potrdilo, kar so šamani predvideli za letošnjo pomlad: »Poglejte, kam v tem času vlagate energijo, ker to bo edino, kar boste nesli s sabo v preostanek življenja.« In ko smo šli z otrokoma na sprehod in opazovali živali, me je prešinilo, da več od tega dvojega skoraj ne bi mogla odnesti s seboj. Otroke do ene mere in živalska sporočila, torej nič materialnega.

IRENA: Zakaj Srebrna Puščica in zakaj Gozdna Ženska?

SILVA: Silva pomeni gozdna ženska, tak je prevod – in jaz sem bila kot otrok po cele dneve v gozdu. Poznala sem karakter vsakega drevesa, kot da bi prav spadala tja. Ampak seveda sem morala v šolo, kot drugi otroci, potem v službo itn. in sem malo izgubila to povezavo, dokler mi je ni življenje postavilo nazaj. Ko sem ustvarila stran o živalskih sporočilih, sem želela, da bi bilo že v imenu povedano, da nam živali nekaj kažejo in nas vodijo, pa sem povezala z vzdevkom Silver, kakor mi prijatelji pravijo že od malih nog. Silver kot srebro, da je človek na poti do njegovega lastnega zlata. Ampak Srebrni smerokaz ni zvenelo dovolj indijansko, pa sem si namislila Srebrna Puščica. Kasneje sem izvedela, da je to dejansko indijansko ime.

IRENA: Torej, ko srečamo Srebrno puščico, vemo, da smo na poti do svojega zlata.

SILVA: Ja, tako je. Nekam kaže.

IRENA: Kako vemo, če smo s katero od živali še posebej povezani? Tukaj seveda nimam v mislih hišnih ljubljenčkov.

SILVA: Ni neke višje znanosti. Žival nas fascinira preprosto zato, ker je poosebljenje energije, v kateri se v nekem obdobju nahajamo. Ko pridemo do točke, ko svoje bistvo živimo za vsako ceno, ne več samo v nekem obdobju, pa se je ob sebi zavedamo vseskozi. To seveda ne pomeni, da hodi za nami v fizičnem smislu. Vidimo jo v obliki znamenj, tako kot takrat, ko prinese srečo, samo da preprosto vemo, da je z nami za zmeraj in da je tudi vedno bila, le da je do takrat nismo opazili, ker energetsko še nismo bili usklajeni z njeno naravo. Morda se sliši kot znanstvena fantastika, ampak ko se začneš poglabljati, je logično.

IRENA: Kako vemo, da nam žival prinaša sporočilo? Kako se to pokaže? 

SILVA: Ko jo potrebujemo, pride kot pomočnik in se pojavlja dokler ne dojamemo sporočila. Dopoldne recimo dobimo razglednico z motivom leva, popoldne se uležemo v travo, opazujemo oblake in vidimo levjo grivo, za lahko noč si želi otrok poslušati pravljico Levji kralj in takrat se nekaj v nas premakne, saj začutimo, da je sporočilo leva. Lev pravi: »Zanesi se na notranjo moč in deluj v smislu moške energije.« Takrat vemo, da lahko nekaj naredimo, da ni potrebno več samo čakati.

IRENA: Katera žival pa tebe najbolj označuje? Zakaj?

SILVA: Kot otroka me je označeval jazbec. Ko smo se kot otroci igrali, sem si zmeraj izbrala, da bom jazbec, ker se mi je zdel lep. V resnici pa je bila samo usklajenost, ki se mi je pokazala kot okus za živali. Karkoli smo se igrali, sem želela za vsako ceno zmagati ali vsaj doseči, kar sem si zamislila. Jazbec je točno tak. Ni videti, ampak lahko pregrizne tudi najdebelejšo korenino. Hoče vedeti pri čem je in pika. Kot mladostnica sem prenesla vse, samo negotovosti ne. Ko sem bila negotova, sem imela občutek, kot da se mi izmikajo tla pod nogami. In tisti občutek se mi je nekega 29. februarja pred davnimi leti pokazal prav na fizični način. Dobesedno sem izgubila ravnotežje. Zdravniki niso ugotovili ničesar, ampak ko sem dojela, da ima življenje z mano svoje plane in da mu jih moram enostavno prepustiti, je bilo za čuda spet vse dobro. Takrat sem se odločila, da bom samo še plula s tokom in da bom sprejemala samo še tisto, kar mi bo samo prišlo na pot. In takrat sem začela povsod videvati orle, tako da sem jih videla še za nazaj. To je potrdilo, da se žival prikaže kot odslikava ponotranjene energije. In jaz sem se takrat nezavedno vrnila nazaj k tistemu, kar mi je bilo položeno v zibelko.

IRENA: Kaj sporoča orel?

SILVA: Kontra od jazbeca. Kar sem prej čutila kot najbolj šibko točko, se pravi negotovost, se je izkazalo kot moja največja moč. Orel je simbol jadranja s tokom. Tako zelo se prepusti vetru, da minimalno zamahuje s krili. Ko pa pride do nevihte, se dvigne tako visoko, da mu ni treba iskati zatočišča. Umakne se iz dogajanja in zaupa, da se bo rešilo brez njegovega vpletanja. Orel je simbolika sprejemanja življenja takega kot je, brez opredeljevanja na dobro ali slabo. 

IRENA: Povej nam nekaj o svojih začetkih. Kako se je vse skupaj začelo? Kako si spoznala, da boš pomembna sporočila o življenju spoznavala in prenašala prav prek živali?

SILVA: Z zavedanjem, da energijo orla dejansko živim, sem začela tudi na druge živali gledati kot na znamenja. Tako kot sem na začetku vzela pod drobnogled orla, tako sem potem jemala vse živali. Da je sporočilo živali narava same živali, ni moja pogruntavščina, ampak starodavna resnica, ki so jo šamani poznali že tisočletja nazaj.

IRENA: Kar je mene najbolj fasciniralo, so tvoje interpretacije živalskih sporočil in zgodba, ki jo pripoveduješ. Ko sem se sprehodila po tvoji FB strani in prisluhnila nekaterim "readingom", ki so bili sicer namenjeni drugim, sem vsakič našla nekaj zase. Posamezniki sami predlagajo, da objavi njihova sporočila. Najbrž zato, ker čutijo, da lahko še komu koristijo?

SILVA: Verjetno, ja. Ko doživimo "aha moment", si želimo to deliti s celim svetom, ker čutimo, da bi bilo vse drugače, če bi ves svet to dojel. Tako kot npr. priporočamo dobro knjigo, ker mislimo, da bo vsem odprla oči tako, kot jih je nam. Ampak to ne drži zmeraj. Lahko jih odpre tistemu, ki je na našem nivoju, drugemu jih pa ne bo. Tako kot sporočilo živali. Niti ene živali ni, ki v sebi ne bi imela pomembnega sporočila. Na potovanju skozi šepet živalskih vodnikov se človek sreča s sedmimi živalmi, kar je ravno prav, da ponotranji sporočilo vsake od njih, sploh, ker se dejansko uskladijo prav z njegovo energijo. Pridejo točno tiste, ki mu na trenutni točki življenja lahko največ povedo o njem samem. Če v tem že ti najdeš sporočilo zase, koliko jih najde šele tisti, ki so mu osebno namenjene.

IRENA: Prej si omenila leva in se mi je zdelo zelo zanimivo, kako ga lahko srečamo na različne načine. Ali lahko podaš še kakšen primer, ko bi nam žival s svojim sporočilom lahko olajšala pot v vsakodnevnem življenju ali pri odločitvah, če bi jo opazili?

SILVA: Morali bi jo opaziti, saj se prikazujejo s tem namenom. Le da jih večina dejansko ne opazi. Tudi jaz jih nisem, dokler sem živela po načrtih. Če načrtuješ za tedne in mesece in leta vnaprej, je jasno, da ne moreš živeti v trenutku in je jasno, da spregledaš podrobnosti. Bo človek, ki gre na banko urejat kredit, lahko opazil, da se mu je na poti med parkiriščem in banko kar trikrat prikazala želva? Morda so jo omenili v radijski oddaji, ki jo je poslušal v avtu, potem se je po cesti pripeljal otrok, ki je imel na kolesu zvonec v obliki želve; uslužbenka na banki pa je imela obesek v obliki želve. On se je živciral, če bo dobil denar, ki ga še ni zaslužil, želva pa mu je ves čas govorila, da naj se ne obremenjuje, ker bo zadeva prišla do njega s kreditom ali brez. Tako enostavno je, če stvari vidiš.

IRENA: Torej nam želva sporoča, da se bodo stvari zgodile, čeprav počasneje. 

SILVA: Ja, tako nekako, da je seme posajeno in da bo zraslo, ko bo prišel njegov čas. Za nosečnost recimo vemo, da traja devet mesecev, pri želvi pa ne vemo, zato moramo zaupati, da bo. 

IRENA: Kaj je po tvojem mnenju najpomembnejši dosežek v življenju?

SILVA: To bi najlepše povedal volk. Volk je kot samostojna figura simbol individualnega samouresničenja, neodvisnega od vpliva ljudi. V skupnosti pa je simbol najbolj trdnega in funkcionalnega povezovanja. S tem nam sporoča, da je najbolj pomembno, da smo najprej zadovoljni s sabo, šele potem pride na vrsto vse ostalo. Brez tega ne moremo obogatiti ne skupnosti in ne partnerstva. Velik človek je vsak, ki se počuti izpolnjen ne glede na to, ali je kdo ob njemu ali ne. Ampak takrat tisti nekdo čudežno pride. 

IRENA: Če bi imela možnost izbirati, kaj bi izbrala: Srečo ali Mir?

SILVA: Mislim, da je nemogoče izbrati samo eno ali drugo, ker eno vključuje tudi drugo, ali pa ga ni. Miren si, ko živiš iz duše, in daješ svetu, kar lahko. In takrat si tudi srečen. In obratno.

IRENA: Ja, res je. Ko smo mirni, smo lahko tudi srečni.

Dogaja se nam posebna situacija. Ne vemo še, ali se piše zgodovina ali ne, ampak zagotovo smo se znašli v obdobju, ki je neobičajno. Ali imamo zaradi vsega, kar se dogaja nekaj več možnosti, da se povežemo s svojim bistvom, da se srečamo sami s seboj? Da se morda približamo temu, v kar so verjela stara ljudstva in da zgradimo tisto, kar smo nekoč podrli?

SILVA: Nekateri imajo dolžnost, nekateri imajo priložnost. Kdor je že prej delal na svojem poslanstvu oz. se je vsaj zavedal, na kakšno vlogo ga skozi življenjsko šolo pripravlja samo Stvarstvo, je zdaj pripravljen, da ga začne živeti, ker je bilo točno s tem namenom. Za od zdaj naprej. Kdor je verjel, da bodo vedno drugi poskrbeli za to, da bo imel delo in plačo - ali pa samo plačo - pa zdaj jasno vidi, da se na videz zagarantirana varnost lahko čez noč sesuje kot hišica iz kart. Za tiste je skrajni čas, da pogledajo vase in se vprašajo, kaj bi lahko bilo tisto, s čimer bi se lahko uvrstili v krog življenja. Tam, kjer se dajanje uravnovesi s prejemanjem. 

IRENA: Midve sva se spoznali prav v tem času prek tvojega članka o luskavcih in šamanski razlagi tega, kar se trenutno dogaja. Mineval je slab teden od razglašene situacije in spomnim se, da sem iskala kakšen članek, ki bi o celotni situaciji ponudil nek drugi vidik. Veliko je bilo objav z nizko vibracijo, zajel nas je prvi val strahu in kritiziranja in jaz se nekako nisem mogla poistovetiti s tem. Kljub temu, da se imam za nekoga, ki nima veliko skupnega z živalmi, sta me v naslovu izraza šamanska razlaga in krog življenja pritegnila, da sem tvoj članek o luskavcih začela brati in ga kljub njegovi dolžini posrkala vase. V članku sicer podajaš razlago skozi živali, ampak meni so na nek način  predstavljale samo kanal za tisto pravo sporočilo. Ali pravilno domnevam?

SILVA: Vse tiste živali, ki nastopajo v članku, so, kot da bi položila moje karte. Živali so res kanal. Ko sem izdelovala živalske karte, sem imela občutek, da so živali same hodile k meni, kot da bi se same javile kot najprimernejše za podajanje sporočil. Ko sem sestavljala razlage, sem morala biti prav v nekem posebnem stanju, drugače nisem mogla napisati nič. Kot da bi jih kanalizirala. Ko sporočilo razlagam skozi žival, se mi odpre pogled, ki vidi preko filtra uma in ega, in to je res posebna milost. Se zavedam, da tega ne delam jaz, ampak sem tudi jaz - tako kot živali - samo katalizator. In najdejo se celo ljudje, ki drugim pomagajo s tem, kar so slišali od mene. Na koncu sploh ni več pomembno, a je sporočilo prišlo preko živali ali kako drugače.

IRENA: Enako sem čutila tudi pri osebnem readingu, ko so bila pomembna sporočila, in ne živali, čeprav je kombinacija, ko si recimo predstavljamo kita in poslušamo sporočilo, ki ga prinaša za točno določeno področje v življenju, fascinantna. Priznam, da se je ob prvem poslušanju, pri enem ali dveh področjih oglasil um (ego), češ, da nisi imela potrebnih informacij z moje strani in da zato takšna razlaga. Naj pojasnim poslušalcem, da sem se odločila, da ti v naprej ne bom razlagala svoje osebne zgodbe. Ampak ko sem prespala in poslušala še enkrat, utišala um in odprla srce, sem se samo nasmehnila svojim mislim prejšnjega večera. Zakaj nas resnica veliko krat najprej zaboli, preden nas osvobodi?

SILVA: Resnica nas zaboli zato, da nam pokaže, kaj v nas je potrebno ozdraviti, da bi skozi proces samouresničevanja postali metulj, ne pa ostali na stopnji gosenic, ali šli v napačno smer, kjer namesto metulja postaneš molj.

A si vedela, da se v metulja razvije le majhen odstotek gosenic? Metulj je odslikava visoke vibracije, simbolizira ljudi, ki so pripravljeni na čisto resnico, ki nas - kot praviš - še kako osvobodi.

Tiste z nizko vibracijo ilustrira molj, ki se izogiba svetlobi kot ilustracija tistih, ki verjamejo, da je človek pač samo neka biološka kreatura z malo bolj razvitimi možgani. Ampak to v resnici velja samo zanje. Visoka vibracija na srečo ne potrebuje kritične mase ljudi, da bi Zemljo popeljala v Visoko zavest. Saj se že na oko vidi koliko večji in svetlejši je en metulj v primerjavi s kupom črnih moljev. Zato ni potrebe, da po številu prevagamo tiste, ki vidijo črno in nočejo videti resnice.

IRENA: Dovolj je en zamah metuljevih kril. 

SILVA: Ja, in da zaupaš, da letiš. 

IRENA: Zgodbe, ki jih pripoveduješ in sporočila, ki jih prek živali prinašaš, so izjemne. Klepetali bi lahko še dolgo, ampak pustiva še kakšno za kdaj drugič. Če bi nam živali lahko dale en nasvet, kakšen bi bil?

SILVA: Če bi se morala javiti samo ena žival, mislim, da bi se javil delfin, ker predstavlja vse zemeljsko, zračno in vodno. Sicer pa kar je skupno vsem živalim, je to, da živijo njihovo osnovno naravo ne glede na izid. Žolna na primer ne trka zato, da bi našla hrano; trka zato, ker je žolna in hrana je samo posledica. Rak ne gre na dno morskih globin zato, ker so tam priboljški, gre zato, ker se počuti doma v globinah in dobi plačilo za to, da je to, kar je. Noj ne dela mladiču senco s krili zato, ker jih ne more uporabljat za letenje; on ima krila zato, da bi delal mladiču senco. Medved ne gre spat zato, da bi sanjal, kje bo spomladi našel hrano, ampak zato, ker ga mika k zimskemu spanju. Vsaka žival ima svojo osnovno naravo, tako kot vsak posameznik. Živali bi rekle: »Živite jo, živite iz duše in dobili boste mesto v krogu življenja.«

IRENA: Namignila si pa že, da če bi morala izbrati eno žival za nekaj, kar sledi na novo, česa se moramo na novo navadit, česa se lahko veselimo … Omenila si delfina. 

SILVA: Kot riba je bitje vode, kot sesalec je bitje zemlje, kot skakalec pa bitje zraka in s tem zajema bistveno sporočilo vseh živali. Je fizični prikaz, kako duša, razum in telo delujejo kot eno in s tem nam kaže, kako naj mi delujemo. Delfin z dihom sprosti občutke in nadaljuje, kot da nič ni bilo, kar pomeni, da moramo sproti reševati situacije in ne pometati pod preprogo. In ob tem se še smeje, če dobro pogledamo. S to idealistično naravnanostjo nam prikazuje, da se nam življenje ne dogaja, ampak se odziva na nas. Delfini so bili že tolikokrat ogroženi, a vedno pridejo nazaj. Še v Benetke so prišli. Ne izgubimo rožnatih očal! Delfin namensko oddaja glasove in posluša, v kakšni obliki se bo vrnil njihov odmev, ker ve, da se bo zagotovo vrnil v drugačni obliki, prej ali slej. S tem nam kaže, da se tisto, kar damo, vedno povrne, čeprav v drugačni obliki. Če bi prišlo v enaki, ne bi bilo niti pol toliko zanimivo. Ljudje veliko zamujamo, ker hočemo imet specifična povračila, na koncu pa si celo drznemo reči, da imamo radi presenečenja. A ni to kontradiktorno?

IRENA: Namesto da bi pustili, da bi dobili še bistveno več, kot pričakujemo.

SILVA: Ja, točno to. Tudi tega se bomo morali naučiti. Tudi to nam pravi delfin. Veliko bo novega učenja, a še več veselja, ko bomo osvojili te nove lekcije. Ničesar nam ne ukazujejo, samo predlagajo, ker nam hočejo dobro, da bi se imeli lepo, da bi uživali. Saj je temu namenjeno življenje.

IRENA: Ja, na nas je, da se odločimo, ali bomo sprejeli ali ne. 

SILVA: Točno to.

IRENA: Silva, najlepša hvala za ta pogovor, hvala za vse, kar deliš z nami. In najlepša hvala, da si mi tudi prek živali sporočila, naj naredim prvi korak k temu, v kar že dolgo verjamem. Želim si, da ohranimo rožnata očala, tako kot nam svetuje delfin.

SILVA: Ja, tudi jaz si to želim in da bi še nekoliko ponotranjili to skozi najin pogovor.

IRENA: Vsi, ki bi radi Silvo še malo bolje spoznali, za začetek preberite kakšno njeno objavo na FB strani Silva - Srebrna Puščica. Prepričana sem, da boste našli kaj zase. 

Naj zaokrožim ta najin prijetni pogovor s sporočilom kita: »Tisto, kar je v življenju vredno, ne rabimo tehtati, ker bo pretehtalo samo. Veliko krat je strah tisti, ki nas zavira, zato je zdaj idealna priložnost, da izberemo Ljubezen.«

Silva, hvala.

SILVA: Kakšen čudovit povzetek. Hvala tudi tebi in lep pozdrav.

Silvo lahko spremljate na FB strani: Silva - Srebrna Puščica

Ireno pa na FB strani: S.Irene 

• Poglejte si še: Koronavirus po šamansko: Virus je poosebljenje vsega, kar delamo v nasprotju z naravo

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj