Ste v dilemi, kaj objavljati na družbenih omrežjih in česa ne?
Vse več ljudi se odloči deliti delčke svojega življenja na družbenih omrežjih. In če smo še nekaj let nazaj videvali samo "popolne" fotke in objave, je danes vse bolj cenjena avtentičnost in unikatnost. Deljene so fotografije, kjer dekleta razkazujejo svoje strije in celulit. Komentirane so objave, kjer ljudje govorijo tudi o težjih utrinkih iz svojega življenja. Če vprašamo nekaj uspešnih influencerjev, kako so prišli do visokega števila sledilcev, bo marsikdo odgovoril, da so samo bili, to kar so.
Bralec začuti, kdaj pišemo nekaj samo zato, ker mislimo, da je tako prav in kdaj pišemo iz srca. Pri slednjih zapisih je veliko bolj čutiti tisto pristnost in osebni pristop. Kot družba smo k sreči prerasli tisto obdobje, ko smo spremljali retuširane obraze – danes sledimo ljudem, ki jih lahko začutimo. Popolne objave so mogoče bolj estetske in pozitivne, a težko se z njimi poistovetimo, ker imamo sami tudi slabše dneve. Dejstvo, da nismo sami, nas pomirja.
S tem, ko so objave res v skladu z nami, je tudi samo objavljanje dosti lepše in bolj sproščeno. Če ne izhajate iz sebe, vam prej ali slej zmanjka idej, zagona in/ali motivacije. V kolikor pa so vaše objave pristne, ne boste imeli tega pritiska, da morati nekaj napisati. Z avtentičnim objavljanjem dobite svobodo, ki je sicer ne bi.
Včasih je kar strašljivo pomisliti, da naše objave lahko prebere praktično vsak. Da toliko sebe delimo s celim svetom. Vsaka objava terja ogromno poguma in verjamem, da vsak tega ne zmore.
Osebno veliko objavljam na socialnih omrežjih in dostikrat se pred objavo vprašam; "ali je to res v skladu z mano?" Poleg tega pa se trudim, da sledilcem dostavim kvalitetne vsebine, ki jim bodo koristile. Ne delim mnenj o področjih za katera mislim, da nimam dovolj znanja. Hkrati še vedno ostajam prepričana, da nekateri deli mene morajo ostati samo moji. Ali pa, da si jih želim deliti samo z bližnjimi. Kje torej najti ravnovesje med avtentičnostjo, kvaliteto in zasebnostjo? Iskreno rečeno, nimam pojma.
Noben človek na tem svetu nima razčiščenega prav vsega. Zato ni nič narobe, če tudi mi še nismo čisto odločeni, kaj si želimo objavljati. Problem pa nastane, ker imajo ljudje občutek, da za ekranom lahko obsojajo vse. Z razvojem socialnih omrežij smo se prelevili v sodnike in komentatorje dejanj drugih.
Tudi ljudje na družbenih omrežjih se lahko iščemo in usmerjamo v druge interese, se posvečamo novim hobijem, menjamo službo... A ko nekdo na Instagramu govori o modi, potem pa se recimo usmeri v mentalno zdravje, si ljudje vzamemo pravico, da ga linčamo. Naenkrat dobi oseba oznako, da ni pristna. V resnici pa samo ni popolna, tako, kot ni noben od nas. In kljub temu, da vsi vemo, da so socialna omrežja pač takšna, kot so, se lahko zgodi, da nas kak komentar tudi zaboli.
Zaščitimo se lahko tako, da se povežemo s sabo. Če vemo, zakaj nekaj počnemo, je vse skupaj lažje. Sami pri sebi se moramo sprejeti in vzljubiti. Takrat nas dejstvo, da nas nekdo drug ne sprejema, ne gane. To velja tako za družbena omrežja, kakor tudi za življenje nasploh.
Ko ste torej v dilemi, kaj objavljati in kaj ne, prisluhnite sebi. Pozabite na algoritme in vrzite stran razne vodiče po družbenih omrežjih in preslišite komentarje drugih ljudi. Ta čas in energijo vložite raje v to, da se povežete s seboj in resnično ugotovite, kaj ustreza vam. Sami postavite jasne meje, kaj bo ostalo privat. Predvsem pa ne objavljajte vsebin, ki jih ne čutite. Če jih ne čutite vi, jih ne bodo tudi sledilci.
Veronika Sivka
- Poglejte si še: Sanja Lončar: Veliko ljudi bo čez nekaj let presrečnih, da jih je doletela »koronska kriza«