Sanja Lončar: Veliko ljudi bo čez nekaj let presrečnih, da jih je doletela »koronska kriza«

Eni gredo vse bolj v smeri tehnokracije in virtualnega, drugi pa se poskušajo se vse globlje povezati s seboj, naravo in stvarstvom, pravi Sanja Lončar, avtorica in soavtorica več knjižnih uspešnic in srčno predana naravnim rešitvam za zdravje človeka in ozaveščanja ljudi. 

Sanja Lončar: Veliko ljudi bo čez nekaj let presrečnih, da jih je doletela »koronska kriza« (foto: shutterstock) shutterstock
21. 5. 2021

Pomlad je tu in sem v dilemi, kaj bi letos posadila na svojem malem balkonu. Kaj bi mi ti svetovala?

Na majhnem prostoru se najbolj obnese posaditi čim več začimbnic. Te lahko sproti obiramo tekom cele sezone. In 10 gramov takšnega zaklada ima antioksidativno moč primerljivo s 500 g. do kilograma zelenjave. Ob tem dobro prenašajo sušo, ne rabijo pognojene zemlje in praviloma nimajo globokih korenin. Priporočam čim več šetraja, origana, timijana, drobnjaka, bazilike... kdor ima malo globlje posode in boljšo prst pa naj si privošči še čim več peteršilja in krebuljice.

S katerimi zelišči in zelenjavo si v tem času najbolj krepimo imunski sistem?

Številni, ki to berejo, verjetno pričakujejo, da naštejem dobre vire vitaminov, rudnin, probiotikov. V tem času so zagotovo koristni vitamin D, C, cink … vendar je še bolje, da iščemo tudi živila, ki imajo čim več vitalne energije. Ni vseeno, ali smo kupili jogurt z rokom uporabe dva meseca ali sami naredili kislo mleko. Ni vseeno, ali kupimo pasterizirani sirup ali imamo svojega, ki smo ga naredili iz rastline, ki smo jo sami nabrali. Ko je kruh poln naše ljubezni, deluje bolj zdravilno od kupljenega, ki je poln vlaknin, semen in ne vem česa še.

S katerimi zelišči pa si blažimo napetost, strah, tesnobo in depresijo?

Veliko rastlin je pripravljenih prijateljevati z nami in nam s svojo globoko modrostjo pomagati ohraniti notranji mir. Vendar tu ne gre za neko snov, ki jo zaužijemo in deluje sama po sebi. Predstavljajmo si, da umetnik na cesti izvaja čudovito glasbo. Nekdo gre mimo in ga ne vidi in ne sliši. Drugi se ustavi, malo prisluhne in naredi posnetek na telefonu. Tretji se ustavi, pusti, da se ta glasba dotakne njegovega srca in ga oblijejo solze miline. Enaka glasba, pa tako različen vpliv.

Tisti, za kogar je rastlina le snov, v kateri je mogoče kakšno koristno hranilo, bo od rastline dobil le snovi. Kdor pa v rastlini vidi več in jo zna slišati, bo dobil veliko več. Na našega duha najbolje deluje duh rastlin, če mu seveda to dovolimo. Kdor spusti baziliko v svoje srce, bo tudi sam ugotovil, zakaj jo imajo Indijci za najbolj sveto rastlino.

Kako v tem času ohraniti bister um in jasnost, zdravje in notranji mir? 

Tako kot v vseh situacijah, ne ukvarjajte se s tem, kar vas skrbi in vas spravlja v strah. S tem bomo takšne scenarije le krepili. Prelomne točke so odlične za ustvarjanje nečesa novega. Situacija, v kateri smo, je odlična odskočna deska za navdih. Nekdo nam je podaril čas. Nekdo nas je ustavil. Nekdo je ustavil rutino. Zdaj je treba le skočiti v novo. Veliko ljudi bo čez nekaj let presrečnih, da jih je doletela »koronska kriza”.

Kdaj in kako se je začela tvoja povezanost z naravo?

Kot otrok nisem videla prav veliko narave, ker sem odraščala med kemičnimi tovarnami v enem od najbolj onesnaženih delov nekdanje Jugoslavije. Težave z zdravjem so zahtevale, da so me napotili k babici na zapuščeno kmetijo, ki je po nacionalizaciji bila precej zapuščena in bi bila odlična kulisa za snemanje kakšne srhljivke v slogu Adamsovih. Zame pa je bila vsa ta zaprašena stara šara neskončen poligon za urjenje domišljije. Bolezen mi je prihranila tudi socializacijo vrtca in “male šole”.

Težave s kolkom so babico ovirale, da bi letala za menoj. Tako sem neovirano hodila po podstrešjih in raziskovala, ne da bi me kdo vlekel nazaj in mi razlagal, kaj je nevarno, kaj je strupeno, kaj se za punco spodobi in kaj ne.

Šele zdaj dojemam, kakšno darilo je bilo tisto obdobje, v katerem mi nihče ni pral možganov. Ko sem prišla v osnovno šolo, sem izstopala od drugih otrok, predvsem po tem, da sem nenehno spraševala, kar je moje učitelje spravljala ob pamet. Za vsako njihovo pravilo sem takoj videla izjemo in prosila za pojasnilo. Da bi jim dala mir, so mi pisali petice. Danes takšne otroke napotijo k psihologom. Skratka, zdaj vidim, da si lepšega začetka sploh ne bi mogla želeti. To, kar je danes moj največji dar – da znam videti, vprašati in raziskovati –, je zraslo na otroških boleznih in telesnih hibah.

Kaj je najbolj vplivalo nate, da si šla po poti iskanja naravnih rešitev za spopadanje z zdravstvenimi izzivi in ohranjanje zdravja?

Najboljše darilo je občutljivo telo, ki zaškriplje vsakič, ko ga “polomim” in ga ne poslušam. To sem dolgo jemala kot “nepravično breme”.  Kot mali Kalimero sem godrnjala: “Zakaj drugi lahko uživajo vse po vrsti, in jih ne zvije, …” Zdaj na to občutljivost gledam kot na darilo – dejansko sem dobila “antene” ali “tipala”, s katerimi sem lahko trenirala svoje zaznavanje in skozi svoje telo spoznavala, kaj mi daje in kaj jemlje energijo, kako delujejo določeni pripravki, kako name delujejo drevesa, rastline, zvoki ...

Kako se je spremenil naš odnos do narave v zadnjem desetletju?

Ni enoznačnega odgovora. Opažam pa to, kar Kezele opisuje kot razdvajanje svetov. Eni gredo vse bolj v smeri tehnokracije in virtualnega. Postajajo vse bolj digitalni, odtujeni od življenja, parcialni, želijo vse bolj pametni telefon, pametni avto, pametno hišo … Drugi pa se odpravljajo v drugo smer – poskušajo se vse globlje povezati s seboj, naravo in stvarstvom. Namesto digitalnega dvobitnega sveta odkrivajo pulsirajočo naravo stvarstva. Namesto internet učijo uporabljati intranet. Ločujejo med tehnologijo in razvojem. Vse izbire so legitimne in vse prinašajo spoznanja na naši poti. Zagotovo pa prihaja čas, ko ni več možno ostati nekje na pol poti in biti le simpatizer. V tem trenutku nič ne pomaga, če “razmišljaš o tem, da bi začel vrtnariti ali jesti bolj zdravo … “. Šteje, ali že veš in ali to počneš. To, da nekdo prepozna nekaj zdravilnih rastlin, je povsem neuporabno, če jih ne zna pravilno uporabiti. Zato pravim, da se tisti, ki so bili zelo dolgo nekje na pol poti, zdaj pospešeno odločajo, v katero smer bodo šli. Tem smo namenili tudi naš nov portal delavnice.zazdravje.net 


Kako vpliva razvoj tehnologije na naš odnos do narave? 

Če mi uporabljamo tehnologijo, nam ta lahko zelo koristi. Če tehnologija uporablja nas, potem mi zelo koristimo njej. Splet je morje informacij in če veš, kaj iščeš, to hitro najdeš. Kdor pa pričakuje, da mu bo splet pokazal pot, usmeritev, ... mu bo splet le pokradel čas in energijo.

Če je razvoj tehnologije past, ki jo moramo ozavestiti, da se ne odtujimo od narave, kako se ji izognemo, še posebej zdaj, ko se nam je življenje prestavilo v iluzijo virtualne resničnosti, ki nam je v času karantene edini stik z zunanjim svetom?

Če je naša slika sveta dovolj široka, potem je lahko svetovni splet eno izmed orodij, ki jih lahko uporabimo. Če pa nam sploh še ni jasno, kdo smo, kje smo in kam gremo, potem je splet velika centrifuga, ki nas zavrti in na koncu izpljune ožete in še bolj zmešane.

Ekipa projekta Skupaj za zdravje človeka in narave so entuziasti nad življenjem, v katerem ljudje, usklajeni z naravo, s Sanjo Lončar na čelu že od leta 2005 raziskujejo, primerjajo, povezujejo in iščejo preverjene naravne rešitve za izzive današnjega časa ter poskušajo vsa svoja dognanja predstaviti v čim bolj uporabni obliki. Več o tem na povezavi: zazdravje.net

Tekst: Mirela Smajić, PRavljična Agencija – Srčna komunikacija in odnosi z javnostmi

Preberite še: