Vsak človek nosi svoje zgodbe, bremena in tihe dvome. Pogosto si želimo slišati preproste besede, ki nas pomirijo in spomnijo, da nismo sami v svojih občutkih. Včasih pa največ pomeni prav iskreno priznanje ranljivosti. Zato so tukaj tri stvari, ki bi jih bilo dobro povedati vsakemu človeku – in jih tudi sami slišati.
1. "Danes se ne počutim v redu."
Ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo za druge, je priznanje lastne krhkosti. Ko nekomu odkrito povemo, da tudi sami nismo vedno močni in nasmejani, ustvarimo prostor za iskrenost. S tem rušimo iluzijo popolnosti in pokažemo, da je normalno imeti težke dneve. Včasih je že ta stavek tisti, ki človeka reši občutka osamljenosti.
2. "V redu je, če ne zmoreš vsega."
Živimo v kulturi dosežkov, kjer se pričakuje, da bomo zmogli in opravili vse. A resnica je drugačna – včasih je preveč. Sporočilo, da ni treba nositi celega sveta na ramenih, lahko drugemu prinese olajšanje. To je dovoljenje za počitek, za počasnost in za človeškost.
3. "Hvaležen/-na sem, da si tukaj."
Vsi potrebujemo potrditev, da naš obstoj nekaj pomeni. Preprosto priznanje, da smo veseli, ker je nekdo v našem življenju, lahko naredi čudež. Gre za iskren izraz hvaležnosti, ki ne temelji na dosežkih ali vlogah, temveč na samem dejstvu, da oseba obstaja in deli z nami del poti.
Te tri stvari – priznanje lastne ranljivosti, dovoljenje za nezmožnost in iskrena hvaležnost – nas vračajo k resničnemu človeškemu stiku. Ko jih delimo, se odnosi poglobijo, svet pa postane mehkejši, ker si dovolimo biti ljudje in ne popolni stroji.
