Tako odpuščajo Havajčani

Havajski koncept odpuščanja (z besedami učitelja Etua) pravi:

»Odpustiš. Pozabiš incident. Zapomniš si le, kar si se naučil. Zapomniš si, kar potrebuješ, da bi ustvaril svoje lastno vesolje takšno, kot si ga želiš.«

Odpuščanje po havajski ’huni’ pomeni, da moramo postati ’pono’, t. j. vzpostaviti harmonijo z drugim človekom.

Resnični ’pono’ se ne more zgoditi, če samo rečeš, da si odpustil drugemu ali situaciji. Zgodi se, ko oprostiš in izpustiš (torej pozabiš). Ko resnično pustiš to za seboj.

Na tem mestu je pomembno poudariti, da IZPUSTITI, odpustiti ali pozabiti ni v konfliktu z modrostjo (in izkušnjo). Celo v starih časih je veljalo, da v kolikor vam je nekdo storil kaj slabega ali vam prizadejal krivico, ste to odpustili. In potem ste se s stanja ’pono’ lažje odločili, kakšen odnos boste odslej gojili s to isto osebo, pa tudi, ali je vajin odnos sploh možen.

Odpuščanje mora biti tudi obojestransko, so prepričani Havajčani, medtem ko na Zahodu verjamemo, da se mora ena od strani nekomu opravičiti, druga pa to opravičilo le sprejeti.

Havajčani pa verjamejo, da je ’zadevo’ najbolje zaključiti s stavkom »e kala mai i au«, kar pomeni: »Prosim, oprosti mi, če sem ti storil kaj žalega.«

Na ta način prevzamemo odgovornost, druga oseba pa se mora odzvati z akcijo. Tako se odprejo energetske povezave. In namesto enostranskega priznanja krivde in obžalovanja situacija spodbuja dvosmerno komunikacijo. Na nek način ’e kala mai i’aus’ v resnici pomeni: »Žogica je zdaj na tvoji strani igrišča.«

Povzeto po psychologytoday, celoten članek na metropolitan.si

• Preberite si še: Zakaj odpuščanje v partnerskem odnosu NE deluje? Odgovarja Matej Škufca

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj