Življenje se lahko zdi nevarno in zastrašujoče, dokler ne sklenemo miru z dejstvom, da ga ne moremo nadzorovati.
Šele, ko nehamo bežati k svojim običajnim motnjam ali odvisnostim, k tistim izkušnjam in snovem, ki spreminjajo naše razpoloženje in k ljudem, ki nas zamotijo ali omrtvičijo našo pristno telesno izkušnjo ... šele takrat spoznamo, koliko tesnobe v resnici nosimo v sebi.
Takrat se zavemo, da smo celo svoje življenje bežali pred njo.
Nič, kar smo storili, je ni odgnalo stran.
In kaj lahko storimo zdaj?
No, zdi se, da obstaja tesnoba, ki je vgrajena v sam obstoj, tesnoba, ki ni povezana z ničemer, kar se je zgodilo v naši preteklosti – neprijetna vprašanja, ki ropotajo tik pod našim površjem, vprašanja, ki grozijo, da bodo na plan priklicala občutke, ki jih ne želimo čutiti ...
Kot naprimer: »Kdaj bom umrl?«
»Kdaj bodo umrli moji ljubljeni?«
»Ali bom zbolel? Izgubil službo? Svoje premoženje?«
»Bo partner spoznal koga boljšega?«
»Kaj, če se kaj zgodi mojim otrokom?«
»Se bo zgodilo kaj, kar je izven mojega nadzora?«
»Kako se lahko zaščitim pred tem, česar ne morem vedeti?«
Toliko stvari je izven našega nadzora, zaradi česar se včasih počutimo tako majhne in ranljive, kot otrok, ki hrepeni po nekem globljem zagotovilu, da bo vse v redu.
A kot so nas spominjali mnogi duhovni učitelji skozi zgodovino, obstaja globoka resnica v spoznanju in sprejemanju dejstva, da ne moremo nadzorovati vsega v življenju.
Življenje je preobsežno, da bi ga um lahko dojel, kaj šele nadzoroval.
Lahko nadziramo tisto, kar lahko, vse ostalo pa je odvisno od boga, vesolja, življenja – ali katerekoli besede, ki jo želimo uporabiti.
Za trenutek ostanimo pri tej eksistencialni tesnobi. Prepojimo jo z radovedno zavestjo. Vdihnimo vanjo kot novorojenček. Prisluhnimo ji. Sprehodimo se z njo.
Poskrbimo za to danes – ne omrtivčimo je in ne poskusimo ji ponovno pobegniti, saj ji to daje še večjo moč.
Počasi in nežno se potopimo v svojo nemoč, kot v toplo kopel po dolgem dnevu hoje.
Morda je veliko stvari izven našega nadzora, v manjši ali večji meri, a tukaj je dobra novica: naša nemoč je lahko portal v globoko predajo. V jedru naše tesnobe lahko najdemo mirnost in moč, da se življenju zazremo naravnost v oči in nadaljujemo naprej – morda tresoči se, a vendar brez strahu.
Vir: Jeff Foster
Preberite si še:
- 9 citatov, ki jih morate prebrati, če ste pogosto ANKSIOZNI
- Ste jutranja ali nočna oseba? Preverite, kaj to pove o vas
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
