To noč se je napolnila luna žetve, katere sij je priča uravnoteženju svetlobe in teme.
Svetloba se umika, a vendarle daje blagoslov, da korak za korakom lahko vstopi tema.
Svečan dogodek, če ga le hočemo videti kot takega.
Pripravljeni smo.
Narava riše ilustracijo, da zmoremo.
Umakniti se ne pomeni izginiti. V pravem sodelovanju tisto, ki se na videz umakne, v resnici drži prostor tistemu, kar stopi naprej.
Svetloba bo držala prostor temi.
Preslikajmo to ilustracijo vsak na svoje življenje, kajti lastna svetloba smo si lahko samo toliko, kolikor smo v stanju sprejeti, kar se nam dogaja.
Če bi nekaj lahko preprosto odgnali stran, bi to zagotovo storili že včeraj.
Pa se ne da. Ne gre tako.
Ta pot pelje skozi soočenje z najglobljim strahom.
Življenje bo skozi neko situacijo našlo način, da ga bo postavilo predte, pa če se postaviš na glavo.
Najgloblji strah je strah pred tem, da nečesa ne boš dobil-a ali da bi ti bilo nekaj odvzeto.
Ali da bi ti bil nekdo odvzet.
Če bi ti Stvarstvo prav s tem, za kar se bojiš, da nikoli ne boš imel-a, lahko pokazalo največ od tistega, kar je možno od božanske ljubezni, bi ti to dalo že zdavnaj.
Zagotovo bi ti dostavilo.
Toda ono bi ti rado pokazalo, česa si TI želiš.
Pelje te naravnost k tistemu, zato zdrži, in drži prostor temi, saj te pelje skozi noč.
Živi s tem. Sprejmi.
Nekega dne, ko boš najmanj mislil-a, se bo v prostoru narisal največji blagoslov Tvojega življenja.
Stvarstvo Te Živi.
- Poglejte si še: Kaj pa takrat, ko si v zvezi, in se zagledaš v nekoga drugega?