Počutiti se neverjetno dobro brez pravega razloga, je to sploh mogoče?
Zaljubiti se v celoten univerzum. Živeti v občutenju blažene sreče, brez vprašanj, brez preteklosti in prihodnosti; imeti le ta trenutek, ta neverjetno lep in spokojen trenutek sedanjosti.
Vse je mogoče. In zame so vsi ti majhni veliki trenutki, ki jih bom naštela, precej velik DOKAZ božanskosti.
Tudi ti jih lahko ustvariš, načrtuješ, slišiš, vidiš in občutiš.
Nebesa so na Zemlji, pri tebi in pri meni. Sedaj.
Kako jih prepoznamo?
Pogled ljubljene osebe, ki te gleda, kakor prvi dan, ko sta se zaljubila. To so nebesa.
Otrok, ki steguje svoje majhne ročice in ti šepeta na uho, da te ima najraje na celem svetu. To so nebesa.
Pisanje članka v nekem zanesenem stanju, kjer besede letijo na papir brez našega »nadzora«. In je občutek tako božanski. To so nebesa.
Slikanje na belo platno ter drseti s čopičem, kakor plavati po vodi in se čuditi svoji umetnini.
Branje odlične knjige in oboževati pisateljevo zmožnost, kako se poistoveti z našimi lastnimi občutji na tako dovršen in slikovit način.
Slišati glasbo in občutiti harmonijo instrumentov, ki nas v trenutku popeljejo v druge dimenzije.
Vse to so nebesa.
Zapreti oči in slišati le svoj dih, začutiti življenje, ki se pretaka po naših žilah.
Priti domov po napornem dnevu in videti domačega ljubljenčka, kako skače od veselja.
Priti domov po napornem dnevu, kjer nas pričaka partner z večerjo in vpraša, kako smo preživeli dan. Ljubiti se z njim in si dopustiti, da nas ponese v naslade strast in radosti.
Pogledati se v ogledalo in videti popolnost.
To so nebesa.
Občudovati neverjetno lep sončni zahod na neverjetno običajen dan.
Slišati prijateljeve besede, v katerih se nam zahvaljuje, kako je premagal depresijo zaradi naših vzpodbudnih besed in zaradi golega dejstva, da smo verjeli vanj.
Slišati besede partnerja, ki nam nežno šepeta, da smo zanj najlepše bitje v celotni galaksiji.
To so vsekakor nebesa.
Vonj po sveži jutranji kavi, ki prihaja iz kuhinje.
Pogled očeta, ki nam da vedeti, da je ponosen na osebo, v katero smo zrastli. Njegov objem, objem mame, objem brata, objem sestre.
Odtisi škornjev v blatu jesenskega dežja, popki cvetov spomladi in sočni sadeži poletja.
Ptičje petje, zvok škržatov in butanja morskih valov ob skale. Omamne dišave borovcev na plaži.
Sveže žemljice iz pekarne.
Skok v bazen na četrtkov popoldan, medtem ko so še vsi v službah.
Tečen sosed, ki nikoli ne odzdravi, nam zaželi "dobro jutro".
Nebesa so vse naokrog nas, ali jih sploh opazimo?
Nebesa niso destinacija, niso nagrada, ki jo dobimo šele, ko zapustimo to telo. Nebesa niso nekaj, kar si moramo zaslužiti. Nebesa so tukaj. V naših očeh, naših rokah, našem telesu, našem umu in srcu. Nebesa so stanje. So odnos. Pristop. In lahko jih najdemo kjerkoli že smo.
MI smo na Zemlji z namenom, da najdemo nebesa na njej. Da jih ustvarjamo. Da doživljamo kozmične orgazme in se ljubimo, četudi (le) sami s seboj.
Torej, kako bomo danes skreirali svoja nebesa?
Nina Kirbiš
- Poglejte si še: Tisti, ki pobegne od tebe, ti naredi uslugo
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
