Ko postaneš starejši, začneš svoje življenje živeti drugače.
Vikende rad preživiš v postelji, zavit v odejo, ob gledanju filma.
Bolj pogosto zamenjaš posteljino in redno odnašaš smeti iz stanovanja.
Ni čutiš več potrebe, da si vedno prvi v vrsti.
V avtu poslušaš svoje najljubše pesmi.
Naučiš se biti sam s seboj. Ne potrebuješ druge osebe, da bi šla s tabo v kino ali v kavarno. Popolnoma zadovoljen si s tem, da se usedeš poleg okna in opazuješ ljudi, pihanje vetra in veje dreves.
Pogrešaš zimske dni iz otroštva, ko si se podil po snegu in zvečer grel ob peči, v hiši pa se je čutila toplina vseh družinskih članov.
Stiskaš najlepše fotografije, ki si jih posnel, in jih daš v okvir.
Ne bojiš se več tako zavrnitev, saj se zavedaš, da so te pač del življenja.
Posebno radost čutiš, ko skrbiš za rastline in vedno bolj obožuješ mačke.
Nimaš več težav povedati, da te nekaj moti (recimo cigaretni dim).
Prenehaš se objemati s tistimi ljudmi, ob katerih se počutiš neprijetno.
Niti slučajno ne kličeš več tistih, ki te ogovarjajo za hrbtom.
Obožuješ tišino nedeljskega jutra.
Tvoja največja vrednota postane: duševni mir.
In ko se počutiš osamljenega, ne bežiš več pred seboj in svojimi občutki. Končno razumeš, kaj pomeni sprejeti resnico o svoji človeškosti, katere del je občasno tudi osamljenost.
- Preberite si še: 18 življenjskih nasvetov 60-letnikov