Tradicionalna kitajska medicina (TKM) je cenjena po vsem svetu, a ima tudi svojo temno plat, ki resno ogroža naš planet.
Zagotovo ste že slišali za tradicionalno kitajsko medicino - več tisoč let staro vedo, ki temelji na celovitem razumevanju telesa in združuje številne metode, kot so akupunktura, zeliščna terapija, masaža in prehrana.
Stari Kitajci so odkrivali številne načine, s katerimi bi lahko vzpostavili notranje ravnovesje in si zagotovili boljše počutje. A vse njihove metode niso nujno etične: nekatere povzročajo trpljenje drugim živim bitjem in planetu, nenazadnje pa tudi nam.
Preberite si še:
Kosti tigrov, rogovi nosorogov in koža slonov kot naravna zdravila
TKM vključuje številne živalske produkte. V tradicionalni kitajski medicini verjamejo, da tigrove kosti pomagajo pri zdravljenju bolezni, kot sta revmatizem in artritis ter celo erektilna disfunkcija.
Rogovi nosorogov, ki so sicer sestavljeni predvsem iz keratina (beljakovine, ki jo najdemo tudi v nohtih in laseh), naj bi lajšali bolečine, pripomogli k razstrupljanju, zniževali povišano telesno temperaturo in delovali kot afrodiziak.
Tudi koža slonov naj bi imela zdravilne učinke: običajno jo posušijo in iz nje naredijo prah, nato pa ga vmešajo v kokosovo olje in mešanico uporabljajo za zdravljenje kožnih bolezni ter prebavnih težav.
Kljub temu, da so številne znanstvene raziskave že potrdile, da nič od naštetega ne drži, mnogi še vedno verjamejo, da jim bodo takšni produkti pomagali. Še več: zaradi povpraševanja po takšnih izdelkih se dogaja, da so številne živalske vrste na robu izumrtja.
Izumiranje živalskih vrst
Zaradi domnevnih zdravilnih učinkov prihaja do lova divjih živali, ki svoje življenje končajo v strahotnih bolečinah. Ne samo, da s tem trpi žival, trpi tudi planet: mnoge od teh vrst so pomemben del ekosistema, a je njihovo preživetje ogroženo, predvsem zaradi lova.
"Kitajska medicina je stara okoli 2200 let. Večina sestavin tradicionalnih zdravil je rastlinskega izvora, a Kitajci za pripravo svojih farmacevtskih sredstev uporabljajo tudi okoli 1500 različnih živalskih vrst. Med njimi so številne ogrožene, celo kritično.
Od 112 najbolj uporabljenih živalskih vrst v tradicionalni kitajski medicini je 22 odstotkov ogroženih. 51 odstotkov bi jih po besedah Zhibin Mend iz zoološkega inštituta, ki deluje v okviru kitajske akademije znanosti, lahko to tudi postalo. Prodaja 'sestavin' ogroženih vrst (tigrove kosti, luske luskavca, nosorogovi rogovi, slonovina ...) je na Kitajskem uradno sicer strogo regulirana, a na tržišču je dostopno vse. Čisto vse. In povsod. Izdelki iz divjih živali so v Aziji statusni simbol," v svoji knjigi Zadnji dve pišeta Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek.
Na portalu dw.com navajajo, da je med letoma 2000 in 2005 je bilo v Aziji zaseženih 1.750 produktov, narejenih iz tigrov. Med letoma 2008 in 2018 je zaradi divjega lova bilo ubitih 7.100 nosorogov.
Ravno zato, ker gre pogosto za ogrožene vrste, so takšni produkti vredni več, kar je še posebej mamljivo za tiste, ki si želijo zaslužiti. Ocenjeno je, da se nosorogovi rogovi prodajajo tudi za 400.000 € po kilogramu. Iz želje po bogastvu se mnogi lovci odločijo tvegati.
Zgodba severnih belih nosorogov
Severni beli nosorogi so ena od tistih vrst, ki danes velja za funkcionalno izumrle, kar pomeni, da se ne more več razmnoževati po naravni poti. Nekoč smo jih lahko našli v divjini v Afriki in še leta 1960 je bilo na svetu približno 2000 predstavnikov te vrste. Severne bele nosoroge sta iztrebila dva glavna razloga: vojne in divji lov.
Leta 2018 je umrl Sudan, še zadnji samec te vrste, v kenijskem rezervatu Ol Pejeta pa živita še Najin in Fatu, zadnji severni beli nosoroginji na planetu, ki nimata potomcev. Znanstveniki so sicer shranili Sudanov genski material, zato ostaja drobno upanje, da bi bilo mogoče v prihodnosti vendarle "obuditi" to vrsto, ki med drugim igra ogromno vlogo v afriškem ekosistemu.
A v današnjem svetu ni veliko upanja, da bi severne bele nosoroge lahko še kadarkoli videli v divjini. Najin in Fatu sta v rezervatu pod stalnim varovanjem, saj lovci divjih živali še vedno želijo njune rogove. Tudi morebitni mladiči severnih belih nosorogov bi morali ostati v rezervatu, kjer bi bili varni pred divjim lovom.
Čeprav je v večini držav divji lov prepovedan oziroma strogo reguliran, se še vedno dogaja. Znanstveniki opozarjajo, da tudi ostale živalske vrste lahko doleti podobna usoda, kakor severne bele nosoroge.
Z izumiranjem živalskih vrst izumiramo tudi mi
Morda se mnogi, ki jih živalski svet ne zanima, ob tem sprašujejo: zakaj bi nam moralo biti mar za izumiranje živalskih vrst? Ker so pomemben del ekosistema, ki nam omogoča, da lahko živimo, jémo, dihamo.
"Ljudje ne vemo, da naš plenilski način življenja pobija, pustoši, uničuje, razkraja. Ne razumemo, da z ostalimi vrstami živimo v soodvisnosti. Ko ubijamo živali, ubijamo sebe. Ko uničujemo ekosisteme, brišemo tudi svoj svet," sta v intervjuju za Metropolitan povedala Maja in Boštjan.
S tem, ko izumirajo živalske vrste, smo korak bližje k temu, da izumremo tudi sami. In četudi smo prepričani, da nas bodo tigrove kosti ali nosorogovi rogovi pozdravili, je resnica ravno nasprotna - če želimo preživeti, moramo poskrbeti, da preživijo tudi druge živali.
Viri:
scientificamerican.com
dw.com
rainforest-rescue.org
npr.org
bodieko.si
metropolitan.si
