Zagotovo ste že kdaj slišali pregovor "kar te ne ubije, te naredi močnejšega" in osebno se s tem nikakor ne morem strinjati.
Vsi imamo svoj notranji in zunanji svet. Naš notranji svet sestavljajo naše misli, čustva, občutki in način, kako doživljamo situacije, v katerih se znajdemo. Naš zunanji svet pa je okolje, v katerem smo in ljudje, ki nas obdajajo.
V idealnem primeru bi vsi imeli notranji svet poln miru, svobode in možnosti zdravega čustvovanja. A pogosto lahko zunanji svet močno vpliva na naše notranje stanje.
Če doživimo travmo, bo ta vplivala na naše telo, na naš živčni sistem in posledično na naš celoten notranji svet.
Travma lahko spremeni naše možgane in dele, ki so namenjeni učenju in delovanju. Posledično se lahko pojavijo kognitivne težave. Spremeni se lahko način, kako doživljamo zvoke, dotike, celo določene vonje in okuse. Po travmatični izkušnji se lahko v nas naseli strah, ki nam onemogoča, da bi se zares sprostili in normalno živeli - naše misli so prepričane, da smo v nenehni nevarnosti, v nehenem stanju boja ali bega.
Vse skupaj ima velik vpliv tako na naše duševno, kakor tudi fizično zdravje. Dokazano je, da je stres povezan s številnimi bolezenskimi stanji in ravno po travmatičnih izkušnjah se ta nivo stresa bistveno poveča. Telo se zakrči in tako ostane tudi dolga leta po samem dogodku oziroma do konca življenja.
Zaradi vsega tega je nepošteno in neuvidevno reči, da nas neka travmatična izkušnja ojača. Travma nas ne naredi močnejše. Poškoduje naš živčni sistem in pusti trajne posledice. S tem, ko sporočamo, da nam to v resnici koristi, razvrednotimo bolečino, ki jo je neka oseba prestala in namigujemo na to, da so travme nujno potrebne za to, da lahko postanemo "močna" osebnost. Poveličujemo izkušnjo, ki se v resnici ne bi smela zgoditi - sploh, v primeru ko gre za zlorabe.
To nikakor ne pomeni, da si ljudje, ki so v življenju doživeli boleče izkušnje, ne morejo zgraditi odličnega življenja. Želim samo povedati, da ne moremo domnevati, da so postali izjemni zaradi svojih travm in da nikakor ne moremo opravičevati bolečine, ki so jo doživeli.
Ko nekdo od vaših bližnjih spregovori o travmah iz preteklosti, mu zato nikar ne recite "Zaradi tega si danes močnejši, ampak to te je oblikovalo, zaradi tega si to, kar si" ali kaj podobnega. Osebi raje empatično prisluhnite in se potrudite, da razumete njeno bolečino.
S tem, ko boste nekomu resnično prisluhnili, boste lažje razumeli, kako so njegove izkušnje vplivale na njegov notranji svet. In morda boste ob tem spoznali, da nam travme ne dajejo moči in da v njih ni prav nič glamuroznega.
Prirejeno po: Nate Postlethwait
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
