Preberite uvodnik urednice Vesne Fister iz poletne številke revije Sensa, ki je na prodajnih policah od 5. junija 2026.
V sodobni družbi nastaja nova oblika utrujenosti, ki ne izvira več iz prepovedi ali zunanjih avtoritet, temveč iz nenehne potrebe po odzivanju, dosegljivosti in izpostavljenosti svetu. Prav v tej stalni povezanosti in dostopnosti pa vse bolj izgubljamo prostor za tišino, premislek in notranjo globino.
V svetu umetne inteligence, algoritmov in neskončnega toka vsebin se ne spreminja le način, kako dostopamo do informacij, temveč tudi način, kako doživljamo sebe, druge in svet okoli sebe.
Globoko pozornost, opozarja švicarsko-nemški filozof Byung-Chul Han, vse bolj nadomešča hiperpozornost – stanje nenehne razpršenosti, v katerem smo neprestano odzivni, redko pa zares navzoči.
Digitalno okolje nas sili k neprekinjenemu prehajanju med informacijami, podobami, impulzi in odzivi. Vse je na voljo takoj. Čas za refleksijo se krajša. Prostor za tišino izginja.
Postali smo družba stimulacije, produktivnosti in odzivnosti. Živimo pod pritiskom potrebe, da smo ves čas dosegljivi. Beremo hitreje, preskakujemo več, vztrajamo manj. Vse težje preprosto ostajamo pri eni misli.
A prav v tej navidezni svobodi, opozarja Han, nastaja nova oblika utrujenosti, ki ne izvira več iz prepovedi ali zunanjih avtoritet, temveč iz potrebe po odzivanju in neprekinjeni izpostavljenosti svetu.
In prav v tej nenehni dostopnosti izgubljamo prostor za tišino, kontemplacijo in notranjo globino.
Naš problem ni le preobremenjenost z informacijami, temveč izgubljanje odnosa do sveta. Svet vse manj doživljamo kot nekaj, s čimer smo v resničnem odnosu, in vse bolj kot tok vsebin, ki jih je treba predelati, razumeti ali porabiti, preden izginejo.
Ne vstopamo več zares v izkušnjo, ampak jo pogosto le še fotografiramo, komentiramo ali delimo naprej.
Kjer ni več prostora za globino, se postopoma izgublja tudi pomen. Pomen namreč ne nastaja v trenutku hitre informacije, temveč skozi zbranost, čustveni odziv in sposobnost refleksije.
Šele ko se pri nečem ustavimo dovolj dolgo, lahko izkušnja preide iz bežnega dražljaja v nekaj, kar nas notranje nagovori, oblikuje in poveže s svetom okoli nas.
Tako človek v svetu plitvin postopoma izgublja tudi občutek za lastni smisel.
Tehnologija sama po sebi ni sovražnik. Njena moč je v širjenju dostopa do znanja, povezovanju ljudi prek meja, kultur in jezikov ter v povečevanju učinkovitosti, ki bi človeku lahko odpirala več prostora za ustvarjanje, raziskovanje in razvoj.
Toda prav v tem svetu nenehne povezanosti in dostopnosti postaja vse težje ohranjati zbranost ter zavesten odnos do sveta.
Ko vse postane le še tok dražljajev, vse težje razlikujemo med tem, kar nas zgolj zaposluje, in tistim, kar nas zares osmišlja.
Morda zato največje vprašanje našega časa ni več tehnologija sama, temveč človek v svetu, ki ga tehnologija vse bolj oblikuje. In morda danes potrebujemo predvsem več prostora za tišino, zbranost in notranjo globino. Samo tam bomo lahko ponovno našli stik s smislom.
Sensa ostaja revija globine – čeprav bo izhajala štirikrat letno. Ohraniti želimo prostor za zgodbe, misli in teme, ki zahtevajo čas, pozornost in poglobljeno branje.
Iz uvodnika Vesne Fister v poletni številki revije Sensa; v prodaji od 5. junija 2026
V novi številki revije Sensa preberite:
Zgodbe ljudi, ki so se znašli na prelomnicah življenja, ter poglobljene razmisleke o družbi, duhovnosti, odnosih, zdravju in prihodnosti.
V osrednjem pogovoru Mirijam Kovač in Gloria Branciani spregovorita o zlorabah v skupnosti Loyola ter o osebnih in družbenih posledicah molka.
Svoje življenjske preobrazbe iskreno, ranljivo in brez olepševanja razkrivajo Dare Vidic, Romana Strašek in Danaja Oblak.
V rubriki Perspektive odpiramo vprašanja, ki zaznamujejo naš čas in prihodnost.
Kako bo umetna inteligenca spremenila človeka in družbo? Ali v resnici živimo v času obilja ali pomanjkanja? Kako preživeti na ekološki kmetiji in zakaj se vse več ljudi odloča za življenje bližje zemlji?
V rubriki Med vrsticami vas čakajo razmisleki o moči jezika, pogumu srca, skritih obrazih Amerike, pomenu hoje v svetu hitenja ter o življenjskih prehodih, ki nas pripravljajo na največjo skrivnost človekovega obstoja.
Poseben prostor namenjamo tudi duhovnim vprašanjem. Kaj karma v resnici pomeni? Kdo je bila Marija onkraj zgodovinskih in religioznih podob? In kaj nam lahko o notranji preobrazbi pove sodobna alkimija? O teh temah razmišljamo skupaj z uglednimi sogovorniki in raziskovalci duhovnih tradicij.
V rubrikah Zeleno srce in Celostno zdravje pa vas čakajo praktični navdihi za bolj zavestno življenje: od vzgoje adaptogenih rastlin in aromaterapevtskih vonjev poletja do novih spoznanj o povezanosti kože, čustev, psihe in avtoimunskih bolezni.
