Postavljanje zdravih meja je ključno za zdrave odnose, po drugi strani pa so ultimati lahko za odnos slabi. V čem je glavna razlika?
V določenih situacijah težko ločimo, kdaj oseba postavlja mejo in kdaj postavlja ultimat. Zavedati se moramo, da nobena situacija ni črno-bela in da je veliko odvisno od konteksta.
Ko skušate ugotoviti razliko med mejo in ultimatom, si postavite naslednja vprašanja:
- V kakšnem tonu je meja postavljena: ali besede zvenijo kot grožnja ali povabilo k pogovoru?
- S kakšnim namenom je meja postavljena: je njen namen izboljšati odnos ali manipulirati z drugo osebo?
- Ali meja upošteva občutke obeh oseb v odnosu?
Meja poskuša izraziti, kaj je za neko osebo sprejemljivo oziroma nesprejemljivo. Njen glavni namen je ustvariti odnos, v katerem se bosta obe osebi počutili varno, sprejeto in ljubljeno. Ob postavljanju mej drugo osebo povabimo, da tudi sama deli svoje občutke.
"Prizadene me, ko ne odgovoriš na moja sporočila. V razmerju potrebujem redno komunikacijo. Če ti to ni všeč, bi bilo morda dobro, da si oba vzameva čas in razmisliva, kakšen odnos bi nama ustrezal. Kaj misliš o tem?"
Po drugi strani pa je namen ultimata nadzor. S postavljanjem ultimatov želimo nadzirati druge in jim groziti v primeru, da ne izpolnijo naših pričakovanj. Ultimati so tisti, ki kažejo nepripravljenost prilagajanja in željo po manipuliranju z drugo osebo.
"Ko ti pošljem sporočilo, moraš odgovoriti. Ne bom v razmerju, v katerem me bo partner ignoriral. Če se ne misliš odzivati, sva zaključila."
Pomembno je, da smo pri postavljanju mej odločni in da ne odstopamo od svojih osebnih mej. Vseeno pa je dobro tudi, da v odnosu ostajamo razumevajoči in spoštljivi, ter da ohranjamo zavedanje, da je glavni namen postavljanja mej poglobiti odnos.
Prirejeno po: @your.being
- Preberite si še: To je glavni temelj zdravega odnosa, ki pa ga imajo le redki
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
