Avstrijski psihiater Viktor Frankl je imel izjemno težko življenje, a je tudi v temi našel priložnosti za osebno rast.
Viktor Emil Frankl (1905–1997) je bil po poklicu psihiater in nevrolog. Med drugim je znan tudi kot avtor knjige Človekovo iskanje smisla.
Ustanovil je “tretjo dunajsko šolo psihoterapije” (po S. Freudu in A. Adlerju), tako imenovano “logoterapijo”. Kot človek, ki je preživel štiri koncentracijska taborišča, je s svojo nezlomljeno človeškostjo in spravljivostjo izpričeval, da more življenje v vseh okoliščinah uspeti.
Leta 1941 je končal v koncentracijskem taborišču. Težko je prenašal bolečino, lakoto in mraz, njegovo telo je bilo na koncu zmožnosti, a njegovo razmišljanje je bilo ščit pred številnimi težavami.
- Preberite si še: Ugledna psihiatrinja trdi: "Zdravila so samo rešilni jopič."
Preživel je koncentracijsko taborišče in se začel ukvarjati z znanstvenimi deli o moči misli in verovanja. Prepričan je bil, da vitalnost ni zdravo telo, ampak močan duh. To spoznanje ga je pripeljalo do temeljne resnice, ki jo je kasneje delil s svetom – resnične sreče in kakovosti življenja ne določajo zunanji pogoji, ampak naš notranji odziv nanje.
"V življenju lahko izgubiš vse razen ene stvari – svobode izbire odziva na to, kar se zgodi. To določa kakovost življenja, ki ga živimo – ne bogastvo ali revščina, ne slava ali neznanost, ne zdravje ali trpljenje. Kakovost našega življenja je določena z našim odnosom do realnosti, kakšen pomen ji pripisujemo, kakšen odnos imamo do nje, kakšno stanje duha nam ustvarja."
Prava moč se torej ne skriva zgolj v fizični odpornosti, temveč v sposobnosti ohraniti notranjo svobodo in smisel tudi v najbolj brezupnih okoliščinah. Spodaj delimo še nekaj njegovih misli.
"Ko človek ne more več spremeniti situacije, je poklican, da spremeni sebe."
Ta citat izraža osrednjo idejo Franklove logoterapije: čeprav v življenju pogosto ne moremo nadzorovati zunanjih okoliščin, lahko vedno izberemo svoj odziv na njih.
"Med stimulom in odzivom je prostor. V tem prostoru je naša moč, da izberemo svoj odziv. V našem odzivu leži naša rast in svoboda."
Frankl poudarja, da imamo kljub okoliščinam vedno možnost svobodne izbire, kako se odzvati na situacije, s katerimi se srečujemo.
"Tisti, ki imajo razlog, zakaj živeti, lahko prenesejo skoraj vsak kako."
Ta citat izhaja iz Franklove izkušnje v koncentracijskem taborišču, kjer je opazil, da ljudje, ki so našli smisel ali namen v svojem življenju, lažje preživijo najhujše stiske.
"Sreče ne moremo iskati, mora se zgoditi. Sledi izpolnjevanju smisla."
Frankl verjame, da je sreča stranski produkt prizadevanja za smiselno življenje, ne cilj, ki ga lahko neposredno iščemo.
Vir: Sensa.rs., Metropolitan
