V naši družbi je še bolj kot fizično kaznovanje otrok »normalno« kritiziranje, poniževanje, vzbujanje občutkov krivde in sramu.
Otroci pogosto poslušajo stavke, kot so: Ali res nikoli ne moreš bolj paziti? Vedno se tako nemogoče vedeš. Kaj res nikoli ne moreš pospraviti za seboj? Se moraš vedno cmeriti? Če ne boš priden, bo mama žalostna. Zdaj si me tako razjezil!
Preberite si še:
Otrok nikoli ni kriv za to, kako se počutimo mi
Cilj tovrstnih vprašanj in komentarjev je vzbujanje občutkov krivde in sramu. Toda otrok NIKOLI ni kriv za to, kako se počutimo mi, kaj govorimo in kako se vedemo. Ni kriv za to, da norimo; ni kriv za to, da smo jezni. Mi smo odgovorni za vse, kar naredimo, rečemo in tudi za to, kako se počutimo. Vedno imamo možnost izbire.
Ko otroka kritiziramo, rušimo njegov občutek lastne vrednosti
Zato imejmo otroke radi v njihovih najboljših trenutkih, v njihovih najslabših trenutkih, v njihovi jezi in v njihovem veselju. VEDNO.
Ko otroka sramotimo in mu vzbujamo občutke krivde, ga zagotovo ne učimo, kako lahko reagira tudi drugače. Rušimo njegov občutek lastne vrednosti, njegovo samozavest in naš odnos z njim.
Ko otroka kritiziramo in ga sramotimo, ne neha imeti rad nas. Neha pa imeti rad samega sebe. Nase prevzame odgovornost tudi za stvari, na katere nima vpliva.
Zato imejmo otroke radi v njihovih najboljših trenutkih, v njihovih najslabših trenutkih, v njihovi jezi in v njihovem veselju. VEDNO.
Avtorica zapisala je Karmen Mandl
