Vsak si ne zasluži naše pozornosti

25. 5. 2021
Deli
Vsak si ne zasluži naše pozornosti (foto: pexels)
pexels

Odslej mi je najpomembneje, da ljubim, sprejemam in negujem – sebe.

Potrebovala sem čas. 

In skozi leta svojega življenja sem velikokrat izgubljala. Izgubljala čas. Na stvareh, ki niso bile pomembne. Stvareh, ki niso bile zame in niso bile moje.

Izgubljala sem koščke sebe. Zdelo se mi je, da sem na neki točki izgubila vse, kar sem (bila). Ni bilo lahko, bilo je zelo težko, če sem popolnoma iskrena. In po dolgem času padanja sem se vstala. Ujela sem postajo in pravi vlak.

To je moj, upanja poln, poskus, da dobim nazaj vse svoje moči, radost in mir. To sem jaz, slečena do golega, mahajoča stari verziji sebe, ki se je na vse pretege trudila, da bi bila slišana in videna. Stari, uporniški Jaz, ki se je na vseh korakih trudil ugajati, vse z namenom, da se dokaže v družbi. In jaz sem tista, ki se uči kontrolirati svoje vzgibe in izbirati bitke, vredne boja. Ker mi je mir pomembnejši, kakor zmaga. 

Vse je namreč energija in vse se pretaka, vibrira in resonira. Vse okoli nas je živo. In stopnja, na kateri mi vibriramo, je stopnja, ki jo prejemamo. In tisto, kar privlačimo, na koncu tudi postanemo. Tega ne smem pozabiti.

Zatorej ne. Svoje dragocene energije ne bom več razdajala za negativne ljudi in situacije. Ljudi, ki znajo samo piti, a te zmeraj pustijo žejnega. Situacije, iz katerih zmeraj pridemo poraženi. Na tak ali drugačen način. Ne soglašam s tem, da mi okolje izčrpa moj vedri duh.

Raje odidem. Odidem z dvignjeno glavo in osredotočenostjo nase.

Odslej mi je najpomembneje, da ljubim, sprejemam in negujem – sebe.

Ne bom več sužnja ljubezni. Ne bom jemala vsega preresno. Ne bom se odzivala na provokacije. Ne dovolim, da drugi sprožajo negativne emocije v meni. Rdeča luč za vse, ki bi me radi prizadeli. Sedaj sem pomembna jaz in pomembno je moje počutje. Končno se imam pod nadzorom; a ne take vrste, kjer se bi izolirala od sveta, ignorirala svoja občutja in se pretvarjala, da je vse dobro.

Ne, ta nadzor je te vrste, kjer se trudim, da sem v stiku s seboj, s svojo dušo in svojimi nameni – vsak dan. In to je najboljša samokontrola, kar jih je. Truditi se zase, za svoj obstoj, za svoj mir. Vsak si namreč ne zasluži naše ljubezni. Prav tako naše pozornosti in jeze. In vse to je popolnoma v redu. Ni se nam potrebno opravičevati. To bi morala storiti že davno… 

…in to sem želela storiti. In to sem tudi storila. Tukaj sem. Končno to počnem.

To sem jaz, ki vdihnem globoko in začenjam vse znova.

Nina Kirbiš

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja