Navsezadnje bolj kot karkoli drugega obžalujemo priložnosti, ki jih nismo izkoristili, ker smo bili preveč zaposleni z nepomembnimi stvarmi, in dobre odločitve, ki smo jih sprejeli prepozno. Tukaj je deset zelo pogostih vsakodnevnih odločitev, ki na koncu privedejo do tega, da začnemo razmišljati »Če bi le ...«.
Trudite se narediti vtis na druge, namesto da bi se ukvarjali s svojimi cilji
Čez deset let ne bo zares pomembno, kakšne čevlje nosite danes, kako so videti vaši lasje ali katero znamko oblačil imate na sebi. Pomembno bo, kako ste živeli, kako ste ljubili in kaj ste se ob tem naučili.
Če želite na nekoga narediti vtis, naredite vtis na sebe tako, da napredujete pri nečem, na kar boste iskreno ponosni. Osredotočite se na tisto, kar je pomembno!
Prav neverjetno je, kaj vse lahko dosežemo v enem dnevu, ko nismo nenehno zaskrbljeni, kaj mislijo in počnejo vsi drugi na svetu.
Ne naredite naslednjega koraka, ker ste preveč negotovi
Sprejmite negotovost! Kajti nekatera najbolj neverjetna poglavja vašega življenja bodo dobila naslov šele veliko pozneje. Življenje je tvegan posel. Z vsako odločitvijo, vsako interakcijo in vsakim korakom nekoliko tvegate. Resnično živeti pomeni prevzeti odgovornost za svoja dejanja in si zaupati.
Če tega ne storite – če dovolite, da negotovost zmaga – ne boste nikoli zagotovo vedeli, kaj bi se zgodilo, če bi delovali, in v mnogih pogledih bo to hujše od ugotovitve, da je bila vaša slutnja napačna.
Ne potrebujete garancije. Življenje ne deluje tako. V življenju nam je lahko udobno ali pa smo lahko pogumni, vendar ne oboje hkrati.
Osredotočate se na poraze, ne na priložnosti
Res je, v preteklosti vam kdaj ni uspelo in bili ste prizadeti. Res pa je tudi, da ste ljubili in bili ljubljeni. Da ste tvegali in zmagali. Da niste postali samo starejši, ampak tudi modrejši.
Bolje je živeti življenje, polno drobnih neuspehov, iz katerih se učimo, kot pa življenje, polno obžalovanja, da nismo nikoli poskusili česa novega.
Ste že kdaj videli malčka, ki se je učil hoditi?
Velikokrat se spotaknejo in padejo, preden jim uspe. Padci so priložnosti za učenje. Pogosto sta za napredek potrebna bolečina in potrpežljivost. Zato ne dovolite, da čas teče mimo vas. Ne preživite preostanka svojega življenja v razmišljanju o tem, zakaj niste storili tega, kar lahko storite zdaj.
Predolgo igrate žrtve
Življenje se ne zdi vedno pošteno, vendar vam ni treba dovoliti, da vas opredeljuje preteklost. Če vedno igrate žrtev, se boste vedno počutili kot žrtev.
Se spomnite tistega obdobja, ko ste mislili, da ne boste mogli preživeti? Uspelo vam je in uspelo vam bo znova! Ne dovolite, da vas izzivi premagajo. Ne dovolite, da vas negotovost stisne v kot.
Konec koncev sta vaše zdravljenje in rast odvisna od vaše pripravljenosti, da prevzamete odgovornost za svoje življenje od tega trenutka dalje, ne glede na to, kdo je prispeval k temu, da je vaše življenje, kakršno je.
In ne, niste odgovorni za vse, kar se vam zgodi, ste pa odgovorni za opustitev samouničujočih vzorcev razmišljanja.
Ne preživite dovolj časa s pravimi ljudmi
Na neki točki si boste želeli zgolj biti v bližini nekaj ljudi, ki jih imate najraje. Zato že danes preživite več časa z ljudmi, ob katerih se počutite dobro, in manj časa s tistimi, na katere bi radi naredili vtis.
Nikoli ne bodite preveč zaposleni, da bi v svojem dnevu naredili prostor za tiste, ki so vam najpomembnejši. Resnično biti z nekom je največji kompliment, ki mu ga lahko daste.
Svoje ljubezni ne izražate odkrito in v celoti
Brez dvoma boste izgubili ljudi v svojem življenju. Zavedajte se, da ne glede na to, koliko časa z nekom preživite ali kako zelo ga cenite, se vam nikoli ne bo zdelo, da ste preživela dovolj časa skupaj. Zato jasno izrazite svojo ljubezen!
Povejte ljudem, kar jim morate povedati. Ne izogibajte se ranljivim, iskrenim pogovorom samo zato, ker se ob njih počutite neprijetno. Nikoli ne veste, kdaj ne boste več imeli priložnosti zanje.
Zadnjih deset let svojega življenja se je moj dedek vsak dan zbudil ob sedmih zjutraj, na jutranjem sprehodu utrgal svežo divjo rožo in jo odnesel moji babici. Nekega jutra sem se odločil, da grem z njim. Ko je položil rožo na njen nagrobnik, me je pogledal in rekel:
»Ko bi ji vsaj vsako jutro nesel rožo, ko je bila še živa. To bi ji bilo res všeč.«
Kot si lahko predstavljate, so se me dedkove besede močno dotaknile. In zadnjih nekaj let sem pogosto razmišljal o njegovih besedah.
Nočem živeti z nepotrebnim obžalovanjem – nočem si nekoč želeti, da bi stvari naredil drugače, še posebej nekaj tako preprostega, a pomembnega, kot je nabiranje rož za ljubezen mojega življenja.
Povzeto po Marcandangel.com
Preberite tudi: