Zakaj nas je strah priznati, da nas je nekdo zmanipuliral?

Po tej izkušnji sem se vprašala, zakaj se tolikokrat ščiti ljudi, ki so na kakršen koli način zlorabili ljudi? Delim svojo izkušnjo zato, da začnemo o tem govoriti na glas.

Zakaj nas je strah priznati, da nas je nekdo zmanipuliral? (foto: profimedia) profimedia
5. 8. 2022

Nikoli ne bom pozabila besed patra Karla Gržana: "V preteklosti smo na spomenike pisali žrtve. Naj se na spomenike začnejo pisati zločinci."

Uf, kar težka tematika, a sama se velikokrat podam na spolzka tla, raziskujem ali so resnično tako spolzka, ali so nam to samo vcepli v glavo. To mi omogoča, da bolje spoznavam sebe in življenje samo.

Lansko leto, mesec dni pred novim letom, sem se odločila, da vložim svoj čas, energijo in denar v marketing. V preteklih letih sem nekajkrat, meni to zelo tuje in nedomače področje, globlje raziskovala, se o tem učila. V lanskem letu me je ponovno poklicalo, da si določene stvari pri svojem delu poenostavim, uredim in nadgradim.

Odločila sem se za mentorico pod imenom "Mame in biznis", torej se ukvarja z marketingom, katera mi je na prvem sestanku obljubila veliko. Ni je bilo ob dogovorjenih terminih, stvari niso bile narejene in na neki točki je izginila, ni bila več odzivna. Nato se je po daljšem obdobju spet oglasila ponovno z obljubami, ki jih ni izpeljala.

Poravnala sem ji polovico zneska, ki ni bil majhen. Še do danes ni njenega odziva.
Iskala sem načine, kako v taki situaciji pristopiti. Iskala sem rešitve, a ni se premaknilo nikamor.

V tej zgodbi sem spoznala, da nisem edina, da je še kar nekaj drugih žensk v isti situaciji z njo. Ko smo se pogovarjale, kaj narediti, se nobena ni želela izpostaviti, oziroma sebe izpostaviti. Razumem, zakaj.

Minilo je skoraj 8 mesecev in ne duha ne sluha o njej in o obljubljenemu vračilu denarja. Od denarja sem se že zdavnaj poslovila, a kar odzvanja v meni je odnos, kateremu sem bila priča.

Vse se zgodi z razlogom in tudi to se je. Morda tudi zato, da o tej tematiki spregovorim na glas. Veliko časa sem se spraševala, ali naj napišem ali ne. A notranji glas se je vračal in danes sem mu prisluhnila.

Pišem zato, ker opažam, da je to v sodobnem svetu postal zelo priljubljen šport.
Veliko govorjenja, obljubljanja, manipulacije in nato od tega bore malo.

Kar se mi zdi fascinanto pa je to, da se ponavadi "žrtve" skrijejo v luknjico in tako dovolijo, da oseba to počne naprej.

Zakaj nas je strah priznati, da nas je nekdo zmanipuliral?
Tudi v taki izkušnji se lahko veliko naučimo o sebi.
Dokler bomo molčali in držali v sebi, se ne bo nič premaknilo.
Tako ne v odnosih in v celotni družbi.

Za vse nas je prišel čas RESNICE, zato jo izbiram, pa čeprav je kdaj zame ali za nekoga drugega boleča.

A verujem, da resnica, ki je deljena iz srca, spoštljivo premika, osvobaja, zdravi.
Razumem in ne obsojam ljudi, ki to počnejo, za seboj imajo verjetno težke izkušnje. Ne podpiram pa njihova dejanja.

Zato se večkrat vprašajmo: Kaj bi naredila oseba, ki se ima resnično rada?
Z jezo, sovraštvom, kritiko ne bomo mirnejši in srečnejši, noben od nas. Zato izbirajmo raje sočutje, spoštovanje, strpnost in razumevanje in s temi kvalitetami izrazimo NE, DOVOLJ JE.

Hvala, ker ne boste obsojali.
Poskusi svoje mnenje izraziti s sočutjem.
Učim se.
Hvala, ker se lahko ob vas.
In preden sem kliknila na objavi, sem postavila namero, da naj objava deluje v najvišje dobro.

Maja Kenda, Center Diha, Facebook stran: Center Diha