Zagotovo ste že slišali za pregovor: "Kar te ne ubije, te okrepi." Sicer lepa misel, ki temelji na tem, kar je Nietzsche zapisal v eni od svojih knjig. Pa vendar se z njo ne morem povsem strinjati. Včasih nas trpljenje in čustvene travme naredijo preprosto šibkejše, tesnobne, negotove...
Pred več kot 20 leti sem izgubila očeta zaradi samomora. Njegova smrt me je zaznamovala za celo življenje in me zaznamuje še ta trenutek. V določenih situacijah sem tesnoba, depresivna, negotova in ne verjamem vase.
Držim se "varne" službe, v kateri ne uživam. Zapiram se vase. Bojim se intimnih razmerij, saj me skrbi, da bi bila zapuščena.
Moja travma ni bila za nič dobra, ampak me ovira pri rasti in polnem življenju
Razmislite, kako vaše pretekle travme vplivajo na vas. Ste zaradi tega bolj zaščitniški? Burno reagirate, ko vas nekaj prizadene? Težko prenašate zavrnitve? Imate močnejše obrambne mehanizme? Ste okoli sebe zgradili zidove, ki vas ščitijo pred pristnimi odnosi? Travme nam pogosto preprečujejo, da bi živeli na polno, brez strahov.
Če si denimo zlorabljen, ali lahko rečeš, da je bilo to za nekaj dobro? Nekaj, kar je slabo, je slabo. Ne potrebujemo vedno iskati dobrih plati. Včasih je dovolj, če nekaj poimenujemo kot slabo in to sprejmemo kot tako.
Kaj pa je vseeno lahko dobrega v tramvi?
Težava je v tem, da naše rane v resnici večino časa ignoriramo. Ne želimo si pokazati teh "nepopolnih" delov in ravno to je tisto, zaradi česar travme toliko bolj vplivajo na naše življenje razdiralno. Ne namenimo jim dovolj pozornosti in časa.
Kaj pa, če bi storili nasprotno? Kaj pa, če bi travme sprejeli in svetu pokazali svoje šibke točke? Kaj pa, če bi si dejansko pustili biti ranljivi?
Ne samo, da si bomo na ta način omogočili pristno življenje. Ranljivost nam bo pomagala tudi, da se resnično povežemo z drugimi.
Ob naši iskrenosti bodo tudi drugi spoznali, da niso edini, ki so zlomljeni. Svojo travmo lahko uporabimo tako, da drugim pomagamo pri soočanju z njihovimi.
Morda lahko šele takrat, ko svojo bolečino neustrašno pokažemo svetu, rečemo, da smo zaradi nje postali močnejši.
Prirejeno po: Tiny Buddha
- Preberite si še: Kako prepoznati travmo, ki jo skozi generacije nosi vaša družina?
- MEDGENERACIJSKE TRAVME: Ste podedovali čustveno travmo od svojih prednikov? In kako prekiniti vzorec?
- Harry, Meghan in TRAVMA. Bo Harry prekinil ponavljanje družinskega vzorca?
