Zakaj se vedno oziraš tja na drugo stran? Zakaj vedno misliš, da imajo drugi, prijatelji, znanci, sosedje.. mnogo več sreče, kot ti?
Tako rada rečeš: »Drugim se godi dosti bolje; meni pa vse splava po vodi, naj se še tako trudim?«
Drugi breg je vedno lepši. Odmaknjen je in ti kot okamenela strmiš v lep privid.
Ali si kdaj pomislila, da se tisti na onem bregu ozirajo k tebi in si mislijo, da imaš ti mnogo več sreče, si lepša, bolj sposobna… tudi oni vidijo samo tvojo boljšo stran?
Tvojih majhnih in velikih skrbi, teh pač ne poznajo.
Živeti srečno je velika umetnost in eden od pogojev za to je zadovoljstvo.
Sreča ni na drugem bregu, skriva se v tebi.
(Phil Bosmans)
Ko sem zdajle ponovno prebrala ta zapis, sem kar za nekaj trenutkov obnemela. Globoko se me je dotaknila. Še globlje sem dojela in se zavedla resnice, ki jo tako velikokrat spregledam:
"Tudi tisti, na drugem bregu, se ozirajo k meni in si mislijo, da imam več sreče, me občudujejo, mi zavidajo…"
In ja, draga moja Ženska, "Sreča ni na drugem bregu, sreča je v tebi".
Vem, da jo je včasih težko prepoznati in še težje živeti. Zakaj? Ker jo prekriva tanjša ali debelejša plast "prahu", navlake, demončkov... (kakorkoli želiš temu reči), ki smo si jo »navlekli« skozi življenje.
In včasih se je tako težko lotiti "brisanja prahu" in pospravljanja, kar ne vidiš smisla, saj se bo spet zaprašilo. Ali pa "tega prahu se ne bom nikoli znebila." Ali pa "to je brez upa zmage."
Ne vem kako je pri tebi, a zase vem, da večkrat tako čutim in se mi pojavijo take misli, ko se po dolgem času lotim pospravljanja (če sem si dovolila in sem zanemarila svoj dom). Verjamem, da je kaj podobnega znano tudi tebi.
Enako je z našimi mislimi in čustvenim "prahom", če ne skrbimo za svojo "čustveno in mentalno higieno" se v nas naselijo demončki, ki jih potem težko premagamo, saj so se veselo razbohotili v našem domu - v nas.
Enostaven način, kako lahko dnevno skrbiš za to, da te ne bodo nenehno popadali demončki (skrbiš za svojo »mentalno in čustveno higieno«) je nedvomno prakticiranje hvaležnosti. S tem preusmeriš pozornost na dobro, kar se ti je zgodilo v dnevu, s tem si dvigneš energijo in istočasno si dviguješ svojo samo-vrednost.
In spet bom rekla, verjamem, da veš o čem govorim in kljub vsemu, če si mi vsaj malo podobna rabiš, tako kot jaz, da te kdo občasno spomni na to, kar vemo in tako radi pozabimo.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo,
Nataša Kogoj (avtorica uspešnice Vožnja v svobodo)
Preberite si še: Čudovit zapis: Ko odpremo srce, se zgodijo čudeži
in Katere rane nosiš v sebi iz otroštva, da privlačiš take ljudi?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
