Nekaj v dnevu je bilo drugače. Morda sanje. Ali pa vonj zraka, zvok, ki je zbudil spomin. Fotografija, ki je padla iz knjige. In nenadoma te zalije. Spomin. Pogrešanje. Bolečina, ki pride kot val – čeprav si mislil, da je ta že mimo.
Pogrešati nekoga, ki je odšel, ni preprosto žalovanje. Je notranji dialog, ki se nikoli ne konča. Je hrepenenje brez odgovora. Vprašanja, ki jih ne moreš več postaviti. Občutek praznega prostora na kavču, v kuhinji, v dnevu – in v tebi.
A vendar: pogrešati pomeni ljubiti. Pomeni, da si bil z nekom res povezan. Da si nekaj doživel, kar ni izbrisljivo. In da del te osebe ostaja s tabo, v tebi, v tvojem načinu razmišljanja, v tvojih gestah, v tvoji nežnosti do drugih.
Ko pogrešaš, ne pomeni, da si šibek
Solza je znak, da tvoje srce še diha. Pogrešanje ne pomeni, da si obtičal. Pomeni, da si človek. In da ljubezen ne izgine, ko nekoga ni več – samo obliko spremeni.
In v tem je moč: v spominjanju se dogaja stik. Ni iluzija, če še vedno govoriš z njim v mislih. Če mu pripoveduješ o dnevu. Če v tišini začutiš njegov odgovor. Vse to je del procesa, ki ne gre mimo, ampak postane del tvoje notranje krajine.
Dovoli si praznino – a ji ne pusti, da te požre
Nekatere dni boš močno čutil. Drugič boš pozabil za trenutek – in to te bo zabolelo še bolj, ker boš imel občutek krivde, da si za hip živel naprej. Ampak ravno to je tisto, kar si verjetno ta oseba želi zate: da živiš. Da se ne nehaš smejati. Da najdeš lepoto tudi v tem, kar boli.
Preberite si še:
Kaj lahko narediš, ko pogrešaš?
Zapiši pismo. Vse, kar bi rad povedal. Brez cenzure. Tudi jezo. Tudi ljubezen.
Ustvari ritual. Svečka. Glasba. Sprehod na kraj, kjer sta bila skupaj. Nekaj, kar ti daje občutek povezanosti.
Govori o njem. Ne potlači spominov. Deljenje jih ohranja žive.
Ustvari nekaj. Slikaj, kuhaj, napiši pesem, posadi drevo. Daj bolečini obliko.
Naredi nekaj dobrega. Podari naprej tisto, kar si prejel. Ljubezen ni namenjena temu, da ugasne z eno zgodbo.
In potem...
Nekega dne boš šel mimo tistega mesta. Pogledal boš staro fotografijo. Slišal boš pesem. In namesto, da te zaboli, se boš tiho nasmehnil. V srcu boš vedel: še vedno je tukaj. In ti si še vedno tukaj. Živ. In pripravljen dati svetu tisto, kar si se naučil skozi ljubezen, skozi izgubo, skozi pogrešanje.
Pogrešanje je ljubezen, ki ne najde več telesa – a zato ne izgubi pomena.
In ti, ki si ostal – si zdaj njen nosilec.
