Ameriški zdravnik James L. Hallenbeck je leta preučeval, kaj se zgodi v zadnjih trenutkih življenja. Njegove raziskave so razkrile natančen vrstni red izgube človeških čutov.
Hallenbeck, profesor na Univerzi Stanford in avtor številnih medicinskih knjig, raziskuje pomen kakovostne oskrbe za paciente na koncu življenja. Poudarja, da je za zdravnike ključno razumeti vse vidike tega obdobja, vključno z izgubo človeških čutov pred smrtjo, poroča 24sata.hr.
Preberite tudi:
Hallenbeck je ugotovil, da pred smrtjo najprej izgine lakota ali apetit. To se zgodi, ko telo prepozna, da ne bo več moglo absorbirati hranilnih snovi iz hrane, niti jih ne bo potrebovalo v bližnji prihodnosti. Nekateri menijo, da je psihološki razlog za izgubo apetita priprava na "naslednje potovanje".
Po izgubi apetita izgine tudi občutek dehidracije ali žeje. Človek ne čuti več potrebe po vodi, ker se telo pripravlja na konec življenjskih procesov.
Ko se oseba približa smrti, pogosto izgubi sposobnost govora, čeprav fizični aparat za govor še vedno deluje. Možgani prenehajo pošiljati signale, potrebne za govor.
Po izgubi sposobnosti govora začne izginjati tudi vid. Podobe postanejo zamegljene, svetloba se oslabi. Mnogi umirajoči pred smrtjo vidijo različne stvari – nekateri vidijo živopisne halucinacije, nekateri ljubljene, ki so umrli, drugi pa samo barve, ki jim želijo slediti.
Kmalu po izgubi vida, umirajoči ne čutijo več dotika, na primer svojih ljubljenih, čeprav lahko fizično držanje roke nudi tolažbo v zadnjih trenutkih.
Sluh je pogosto zadnji čut, ki izgine. Tudi ko oseba ne more piti, govoriti ali ne čuti dotikov, lahko verjetno še vedno sliši. Nekateri menijo, da sluh ostane, da bi omogočil izgovarjanje zadnjih besed.
Čeprav obstajajo prepoznavne faze umiranja, se občutek smrti lahko razlikuje od osebe do osebe.
Mnogim v zadnjih dneh življenja hitro upade energija in vedno več spijo. Zaradi zmanjšanega delovanja organov se lahko pojavijo obdobja nemira in zmedenosti.
Raziskave kažejo, da ljudje, ki se bližajo smrti, še vedno reagirajo na zvoke v prostoru. Ni pa jasno, koliko zvokov lahko razumejo.
Tisti, ki so preživeli srčni zastoj, pogosto opisujejo izjemna doživetja, ki so jih izkusili v nezavednem stanju. Pogosto vidijo luči oziroma svetlobo, kar strokovnjaki povezujejo z nenadnim sproščanjem nevrokemičnih snovi v možganih.
Dihanje v zadnjih trenutkih postaja vse bolj plitvo in počasno, dokler srce ne preneha biti zaradi pomanjkanja kisika.
Vir: kafe.rs
Prav o tem smo govorili v podkastu:
